V okviru dolgotrajne kampanje z naslovom "Spoštuj življenje, vrni orožje" so državljani Črne gore v letu 2025 policiji prostovoljno predali 4170 kosov orožja, več kot 130.000 kosov streliva in 506 ročnih bomb. Akcija, ki jo Uprava policije izvaja neprekinjeno že več let, je namenjena zmanjševanju količine ilegalnega in nevarnega orožja v posesti civilistov ter povečanju splošne varnosti v državi. Največji odziv so zabeležili na območju Regionalnega centra varnosti Center, kamor spadajo Podgorica, Danilovgrad, Cetinje in Tuzi, kjer so prebivalci oddali 1756 kosov orožja. Na obalnem območju pod pristojnostjo Regionalnega centra varnosti Jug, ki vključuje mesta Herceg Novi, Tivat, Kotor, Budva, Bar in Ulcinj, pa so državljani policiji izročili 910 kosov orožja. Poleg strelnega orožja in bomb so ljudje oddajali tudi različne dele orožja ter detonacijska sredstva. Policijska uprava poudarja, da kampanja ostaja ključen mehanizem za preprečevanje tragičnih dogodkov in zmanjševanje tveganj, povezanih z nenadzorovanim orožjem. Rezultati v letu 2025 potrjujejo visoko stopnjo ozaveščenosti državljanov o nevarnostih, ki jih predstavlja nezakonito posedovanje eksplozivnih sredstev in vojaške opreme v domačem okolju.

V regiji Lipeck na zahodu Rusije je v ponedeljek, 6. januarja 2025, na enem izmed industrijskih objektov izbruhnil požar. Po navedbah guvernerja regije Igorja Artamonova je bil vzrok za požar padec brezpilotnega letalnika v okrožju Usman. Na prizorišče so bile nemudoma napotene interventne službe, ki so se spopadle z ognjem. Po prvotnih podatkih v incidentu ni bilo žrtev ali ranjenih. Gre za drugi zaporedni napad v tej regiji, saj je bil podoben incident v industrijski coni zabeležen že prejšnji dan. Čeprav ruski uradniki niso neposredno navedli izvora letalnika, dogodek sovpada s povečano aktivnostjo ukrajinskih sil, ki s tovrstnimi napadi ciljajo na rusko logistično in industrijsko infrastrukturo, povezano z vojaškimi operacijami. Incident poudarja vse večjo ranljivost ruskih zalednih regij na napade iz zraka.

Inšpektorji Sektorja za izredne razmere srbskega ministrstva za notranje zadeve so v Kragujevcu izvedli obsežen zaseg nelegalnih pirotehničnih sredstev. Med poostrenim nadzorom, ki poteka v času novoletnih in božičnih praznikov, so na improvizirani stojnici odkrili in zasegli natanko 33.636 kosov različne pirotehnike. Skupna teža eksplozivne zmesi v zaseženih predmetih znaša približno 60 kilogramov, kar predstavlja znatno varnostno tveganje za javnost. Akcija je bila usmerjena v zatiranje nelegalne prodaje na mestih, ki za to nimajo ustreznih dovoljenj. Po navedbah ministrstva bodo zoper osebe, ki so pirotehniko prodajale na črno, uvedeni ustrezni pravni postopki. Srbski organi s temi ukrepi skušajo zmanjšati število poškodb in preprečiti kršitve javnega reda in miru, ki so v prazničnem obdobju pogosto povezane z neustrezno uporabo eksplozivnih sredstev. Nadzor se bo po napovedih policije nadaljeval po celotni državi.

Guverner okrožja Robat Karim v provinci Teheran je uradno demantiral poročila o domnevni eksploziji, ki naj bi odjeknila na tem območju. Po navedbah lokalnih oblasti so se v javnosti in na družbenih omrežjih razširile nepreverjene informacije o bombnem napadu ali večji eksploziji, vendar so uradniki po preverjanju stanja na terenu te navedbe označili za neresnične. Državni tožilec okrožja Robat Karim je ob tem napovedal ostre pravne ukrepe proti vsem, ki širijo lažne novice in s tem povzročajo vznemirjenje med prebivalstvom. Poudaril je, da bo pravosodje odločno ukrepalo proti tistim, ki ogrožajo psihološko varnost javnosti. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v regiji, ko so poročila o morebitnih incidentih na iranskem ozemlju pogosta, vendar v tem konkretnem primeru niso našli dokazov o kakršnem koli napadu ali nesreči.

Iranska policija je v mestu Šahrud pridržala posameznika, ki naj bi prek različnih kanalov spodbujal prebivalce k sodelovanju pri nemirih in povzročanju splošnega razdvajanja. Poveljnik policije v Šahrudu je potrdil, da so osumljenca identificirali in aretirali, preden bi mu uspelo povzročiti večje motnje javnega reda in miru. Po navedbah organov pregona je oseba delovala z namenom destabilizacije lokalnega okolja in ogrožanja splošne varnosti prebivalcev. Operacija je bila izvedena po temeljitem spremljanju dejavnosti, ki so po mnenju policije kazale na načrtovano motenje javnega reda. Čeprav podrobnosti o identiteti ali morebitni pripadnosti določenim skupinam niso bile razkrite, lokalne oblasti poudarjajo, da bodo še naprej strogo ukrepale proti vsem oblikam pozivanja k nezakonitim dejavnostim ali uličnemu nasilju. Incident se uvršča v širši okvir prizadevanj iranskih varnostnih sil za preprečevanje civilnih protestov in protivladnih aktivnosti.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Notranji minister nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija Herbert Reul je po požigu energetske infrastrukture v Berlinu opozoril na nujnost izboljšanja zaščite kritičnih objektov. Po navedbah ministra bi se podobni izpadi električne energije, kot so jih doživeli v prestolnici, lahko pripetili tudi v njegovi deželi, če se varnostni protokoli ne bodo poostrili. Reul je kritiziral pretirano javno dostopnost informacij o lokacijah ključne infrastrukture, kar je označil za »transparentnostno bolezen« države, ki storilcem olajša načrtovanje napadov. Minister je poudaril, da morajo upravljavci omrežij in varnostni organi tesneje sodelovati pri identifikaciji ranljivih točk. Incident v Berlinu, kjer je bil tarča napada daljnovod, ki napaja Teslino tovarno in okoliška naselja, je sprožil širšo razpravo o ranljivosti nemškega gospodarstva in oskrbe prebivalstva. Reul meni, da je trenutna izpostavljenost načrtov in lokacij energetskih vozlišč na spletu varnostno tveganje, ki zahteva takojšnje sistemske spremembe v smeri večje tajnosti in fizičnega varovanja.

V kanadskem Montrealu so proti 51-letnemu Mohammedu Abdullahu Warsameju vložili dve novi obtožnici zaradi groženj z napadi na javne prostore in ustanove. Warsame, ki je bil v preteklosti že obsojen zaradi podpore teroristični organizaciji Al Kaida, naj bi po navedbah tožilstva grozil z bombnim napadom na mestni javni potniški promet ter s požigom urada za potne liste v Montrealu. Grožnje naj bi izrekel prek telefonskih klicev, kar je sprožilo takojšen odziv varnostnih organov. Njegov zagovornik je na sodišču izpostavil vprašanje obtoženčevega duševnega zdravja, saj gre za brezdomno osebo, ki se spopada z osebnimi stiskami. Sodišče bo v prihodnje ocenilo njegovo sposobnost za sojenje, medtem ko tožilstvo vztraja pri resnosti obtožb, saj gre za povratnika s preteklimi povezavami z mednarodnim terorizmom. Trenutno se nahaja v priporu, kjer čaka na nadaljnje postopke. Dogodek je v mestu povzročil precejšnjo mero vznemirjenja, saj so tarče groženj vključevale ključno infrastrukturo in vladne prostore, ki jih dnevno obišče na tisoče ljudi. Kanadske oblasti so poudarile, da tovrstne grožnje obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, ne glede na socialni status ali zdravstveno stanje osumljenca.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Objavljen je bil prepis posnetka podcasta Daily Blast, ki obravnava smrt Renee Good. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila izprašana o tem, zakaj je Renee Good označila za domačo teroristko. V Portlandu v Oregonu sta bili dve osebi ranjeni v streljanju, v katerem so sodelovali agenti Carinske in mejne patrulje. V Londonu je bil Američan obsojen na zaporno kazen zaradi lažnih telefonskih klicev o bombnih grožnjah.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Število smrtnih žrtev med policisti v Združenih državah Amerike se je leta 2025 zmanjšalo za skoraj 25 odstotkov, razkriva letno poročilo sklada National Law Enforcement Officers Memorial Fund. Podatki, ki so bili predhodno posredovani tiskovni agenciji Associated Press, kažejo na znaten upad nevarnosti za varnostne organe v primerjavi s prejšnjimi leti. Poročilo poudarja, da se je trend izboljšal na več področjih hkrati, kar nakazuje na splošno povečanje varnosti policistov pri opravljanju njihovega dela. Posebej izstopa podatek o prometnih nesrečah s smrtnim izidom, kjer so zabeležili 23-odstotno zmanjšanje števila žrtev med letoma 2024 in 2025. Čeprav delo policistov ostaja tvegano, strokovnjaki ocenjujejo, da so k izboljšanju stanja prispevali boljši varnostni protokoli in morebitne spremembe v operativnem delovanju na terenu. Statistični podatki zajemajo vse policiste, ki so izgubili življenje med neposrednim opravljanjem službenih dolžnosti na zvezni, državni in lokalni ravni.

Vrhovni poveljnik iranske policije, general Ahmad Reza Radan, je v nedavnem nagovoru napovedal odločno ukrepanje proti vsem posameznikom, ki bi kakor koli ogrožali javno varnost v državi. Radan je poudaril, da policijske sile pod njegovim vodstvom ne bodo tolerirale nikakršnih dejanj, ki bi povzročala nestabilnost, in da se bo proces identifikacije ter aretacij povzročiteljev nemirov nadaljeval z nezmanjšano hitrostjo. General je v svoji izjavi jasno začrtal smernice prihodnjega delovanja varnostnih organov, pri čemer je izpostavil, da bodo vsi kršitelji reda privedeni pred roko pravice in ustrezno kaznovani. Iranski uradniki takšne ukrepe pogosto utemeljujejo kot nujne za ohranjanje miru, medtem ko mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo na strogo zatiranje opozicijskih glasov in protestnikov v državi. Napovedi generala Radana kažejo na nadaljevanje stroge varnostne politike iranskega režima v luči notranjih napetosti.