Strokovnjaki so ob začetku novega leta poudarili pomen uvajanja trajnostnih in znanstveno utemeljenih navad, ki lahko dolgoročno izboljšajo splošno počutje in zdravje posameznikov. Zdravnica Katia Hetter je v svojem prispevku za CNN izpostavila pet ključnih področij, na katera bi se morali ljudje osredotočiti v letu 2026 in pozneje. Medtem ko se mnogi ob začetku leta odločajo za intenzivne vadbe v lokalnih centrih, strokovnjaki opozarjajo, da so za dolgotrajen uspeh ključni konsistenca in znanstveno podprti pristopi. Prispevek poudarja, da nikoli ni prepozno za začetek izvajanja zdravih rutin, ne glede na to, ali so posamezniki novoletne zaobljube sprejeli takoj prvega januarja ali pozneje. Priporočila vključujejo poudarek na preventivnem ravnanju in majhnih spremembah v vsakdanjem življenju, ki imajo kumulativen pozitiven učinek na telesno in duševno zdravje. Navodila so zasnovana tako, da so dostopna širši javnosti in spodbujajo odgovoren odnos do lastnega telesa v sodobnem načinu življenja.

Nova raziskava, objavljena v reviji Neurology, je razkrila pomembno povezavo med motnjami biološke ure in tveganjem za razvoj demence pri starejših odraslih. Znanstveniki so ugotovili, da so šibkejši in bolj razdrobljeni cirkadiani ritmi povezani z večjo verjetnostjo za kognitivni upad. Študija izpostavlja, da imajo posamezniki s tovrstnimi motnjami spanja in dnevne aktivnosti do 2,5-krat večje tveganje za razvoj bolezni. Poleg moči ritma se je kot kritičen faktor izkazal tudi čas vrhunca dnevne aktivnosti. Pri tistih, ki so najvišjo raven aktivnosti dosegli pozneje v dnevu namesto zjutraj ali dopoldne, so raziskovalci zabeležili dodatno povišano tveganje. Čeprav študija ne dokazuje neposredne vzročne zveze, rezultati močno nakazujejo, da lahko vzorci spanja in aktivnosti služijo kot zgodnji kazalniki skritih tveganj za zdravje možganov. Ugotovitve se dopolnjujejo s preteklimi dognanji o vplivu življenjskega sloga na kognitivno zdravje. Medtem ko so prejšnje študije poudarjale pomen telesne aktivnosti, kot je redna hoja, ta raziskava v ospredje postavlja kakovost in časovno usklajenost počitka ter budnosti. Razumevanje teh povezav bi lahko v prihodnje omogočilo boljše preventivne strategije pri starejši populaciji.

Strokovnjaki so samoljubezen razglasili za ključni termin leta 2026, saj poudarjajo njeno kritično vlogo pri ohranjanju splošnega dobrega počutja posameznika. Po navedbah psihologov in zdravstvenih delavcev pomanjkanje samospoštovanja in neustrezna skrb zase ne vodita le do duševnih stisk, temveč lahko povzročita tudi resne telesne bolezni. Analize kažejo, da dolgotrajno potlačevanje čustev in zanemarjanje lastnih potreb neposredno vplivata na razvoj somatskih težav in tveganje za pojav depresivnih stanj. Strokovnjaki ob tem svetujejo, da je razvijanje pozitivnega odnosa do sebe nujno za preprečevanje kronične utrujenosti in drugih zdravstvenih zapletov, ki izvirajo iz psihosomatskih vzrokov. Koncept samoljubezni tako presega zgolj popularno psihologijo in postaja priznan preventivni ukrep v javnem zdravju.

Strokovnjaki na področju bivanja so ob začetku novega leta izpostavili, da bi moralo redno vzdrževanje doma postati sestavni del letnih načrtov za zdravje in proračun. Preventivna oskrba nepremičnin presega zgolj popravila vidnih poškodb, saj neposredno vpliva na kakovost življenjskega okolja in dolgoročno finančno stabilnost lastnikov. Zgodnje odkrivanje napak v stanovanju ali hiši namreč preprečuje nastanek resnejših strukturnih težav, ki bi lahko ogrozile zdravje stanovalcev. Poleg neposrednih učinkov na dobro počutje ima načrtno vzdrževanje ključno vlogo pri podaljševanju življenjske dobe nepremičnine in ohranjanju njene tržne vrednosti. Redni pregledi sistemov, kot so ogrevanje, prezračevanje in vodovod, omogočajo učinkovitejše upravljanje s financami, saj preprečujejo visoke nenadne stroške ob večjih okvarah. Svetovalci zato priporočajo, da gospodinjstva v svoje letne zaobljube vključijo tudi natančen koledar vzdrževalnih del.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V Črni gori je cepivo proti humanemu papilomavirusu (HPV) do sedaj prejelo več kot 15.000 deklic in dečkov oziroma mladih odraslih, so sporočili z Inštituta za javno zdravje (IJZ). Po zadnjih podatkih je bilo skupno cepljenih 11.274 deklet in 4.006 fantov. Samo v preteklem letu so zdravstvene ustanove razdelile nekaj več kot 4.000 odmerkov cepiva, kar kaže na postopno rast zanimanja za preventivno zaščito pred rakom materničnega vratu in drugimi s HPV povezanimi obolenji. Statistični podatki kažejo, da delež cepljenih deklic, ki so v lanskem letu dopolnile 15 let, znaša 29,5 odstotka, kar je opazen skok v primerjavi s prejšnjimi leti. Pri dečkih iste starosti je precepljenost dosegla 16,9 odstotka. Inštitut za javno zdravje ob tem poudarja, da so najboljši rezultati opazni v občinah, kjer zdravstveni domovi dosledno izvajajo sistematične preglede ob koncu osnovne in srednje šole. Čeprav se trendi izboljšujejo, pristojni opozarjajo, da bi bil obseg cepljenja lahko še večji za zagotovitev dolgoročne javnozdravstvene varnosti. V primerjavi s Slovenijo, kjer so številke cepljenih bistveno višje, Črna gora še vedno spoznava prednosti nacionalnega programa cepljenja, ki se je v zadnjem obdobju razširil tudi na moško populacijo.

Nemška zdravstvena zavarovalnica Barmer je objavila izsledke analize, ki preučuje stopnjo precepljenosti proti pasovcu (herpes zoster). Raziskava je podrobno razčlenila demografske skupine, ki se odločajo za zaščito pred to nalezljivo boleznijo, hkrati pa je identificirala tiste dele populacije, kjer je odziv na cepljenje še vedno nizek. Strokovnjaki ob tem poudarjajo pomen preventive, saj pasovec povzroča hude bolečine in dolgotrajne zdravstvene zaplete, zlasti pri starejših odraslih in osebah z oslabljenim imunskim sistemom. Podatki zavarovalnice so poleg same stopnje precepljenosti razkrili tudi druge nenavadne vzorce in odstopanja v vedenju zavarovancev. Analiza služi kot podlaga za boljše razumevanje ovir pri odločanju za cepljenje in za oblikovanje prihodnjih javnozdravstvenih strategij. Čeprav je cepljenje učinkovito pri preprečevanju nevralgij, se številni posamezniki zanj še vedno ne odločijo pravočasno, kar povečuje obremenitev zdravstvenega sistema zaradi zdravljenja posledic okužb.

Trije nizozemski strokovnjaki za prehrano so predstavili koncept tako imenovanih prehranskih zamenjav (ang. foodswaps), ki se osredotoča na izbiro bolj zdravih alternativ znotraj obstoječih prehranjevalnih navad namesto na strogo omejevanje kalorij. Po mnenju strokovnjakov drastične spremembe jedilnika pogosto niso trajnostne, zato svetujejo postopno uvajanje pametnejših izbir, ki ne zahtevajo popolne odpovedi določenim vrstam hrane. Metoda namesto osredotočanja na kalorično vrednost poudarja branje deklaracij in sestavin na izdelkih. Primeri vključujejo zamenjavo čipsa s pokovko ali masla z margarino z manj maščobami. Cilj pristopa je doseči izgubo teže in izboljšanje zdravja brez občutka odrekanja, kar posameznikom omogoča dolgoročno ohranjanje zdravih navad brez potrebe po klasičnih dietah.

Portugalski inštitut za morje in ozračje (IPMA) je zaradi vztrajnih nizkih temperatur razširil in podaljšal rumeno opozorilo za devet okrožij celinske Portugalske. Opozorilo bo veljalo do srede, saj vremenoslovci napovedujejo nadaljevanje obdobja izrazitega mraza z nizkimi minimalnimi temperaturami, ki lahko ogrozijo zdravje prebivalstva. Generalni direktorat za zdravje (DGS) je ob tem izdal vrsto preventivnih priporočil za zaščito prebivalcev pred negativnimi vplivi mraza. Strokovnjaki svetujejo izogibanje nenadnim temperaturnim spremembam, plastenje oblačil ter uporabo kap in rokavic za zaščito okončin. Ukrepi so usmerjeni predvsem v zmanjšanje tveganj za podhladitev in druge zdravstvene zaplete, ki so povezani z dolgotrajno izpostavljenostjo nizkim temperaturam v zimskem obdobju.

Priznani strokovnjak s področja kardiokirurgije je javnost opozoril na štiri specifične skupine živil, ki jih sam nikoli ne uživa, saj naj bi dolgoročno resno ogrožala srčno-žilni sistem in skrajševala pričakovano življenjsko dobo. Čeprav strokovnjaki pogosto poudarjajo zmernost kot ključno vodilo pri prehranjevanju, omenjeni zdravnik izpostavlja, da nekatere navade delujejo proti telesu tiho in vztrajno. Med najbolj kritičnimi dejavniki tveganja so predelana hrana in določene pijače, ki povzročajo nepotrebne obremenitve za srce. Zdravnik v svojih priporočilih poudarja, da se je določenim vrstam hrane najbolje popolnoma izogniti, namesto da bi jih le omejili. Njegov seznam vključuje živila, ki jih označuje za "počasno smrt" za srce, saj povzročajo kronična vnetja in poškodbe arterij. Poleg neustrezne prehrane je bil v okviru kardiovaskularnega zdravja izpostavljen tudi negativen vpliv kajenja, ki v kombinaciji s slabo prehrano še dodatno povečuje tveganje za usodne zaplete. Namen objave je ozaveščanje širše javnosti o pomenu preventivnih prehranskih odločitev za ohranjanje vitalnosti.

Ob začetku leta 2026 so zdravstveni strokovnjaki javnost pozvali k oblikovanju realističnih in trajnostno naravnanih novoletnih zaobljub, ki presegajo zgolj osredotočanje na telesno težo. Namesto kratkoročnih diet so izpostavili pomen celostnega pristopa k zdravju, ki vključuje vsakodnevno gibanje, uživanje nepredelane hrane, zadostno količino spanca, redno hidracijo ter učinkovito obvladovanje stresa. Takšne navade po mnenju strokovnjakov dolgoročno izboljšujejo telesno pripravljenost, preprečujejo civilizacijske bolezni in podaljšujejo življenjsko dobo. Poročila poudarjajo, da so majhni, a dosledni koraki ključni za doseganje pomembnih zdravstvenih koristi skozi celotno leto. Namesto drastičnih sprememb, ki jih posamezniki pogosto opustijo že po nekaj tednih, se svetuje uvajanje navad, ki niso neposredno povezane s hujšanjem, temveč s splošnim dobrim počutjem. S tem se posamezniki izognejo nepotrebnemu pritisku in hkrati krepijo svoje dolgoročno zdravstveno stanje, kar vodi do boljše kakovosti življenja v vseh starostnih obdobjih.