V kanadskem Montrealu so proti 51-letnemu Mohammedu Abdullahu Warsameju vložili dve novi obtožnici zaradi groženj z napadi na javne prostore in ustanove. Warsame, ki je bil v preteklosti že obsojen zaradi podpore teroristični organizaciji Al Kaida, naj bi po navedbah tožilstva grozil z bombnim napadom na mestni javni potniški promet ter s požigom urada za potne liste v Montrealu. Grožnje naj bi izrekel prek telefonskih klicev, kar je sprožilo takojšen odziv varnostnih organov. Njegov zagovornik je na sodišču izpostavil vprašanje obtoženčevega duševnega zdravja, saj gre za brezdomno osebo, ki se spopada z osebnimi stiskami. Sodišče bo v prihodnje ocenilo njegovo sposobnost za sojenje, medtem ko tožilstvo vztraja pri resnosti obtožb, saj gre za povratnika s preteklimi povezavami z mednarodnim terorizmom. Trenutno se nahaja v priporu, kjer čaka na nadaljnje postopke. Dogodek je v mestu povzročil precejšnjo mero vznemirjenja, saj so tarče groženj vključevale ključno infrastrukturo in vladne prostore, ki jih dnevno obišče na tisoče ljudi. Kanadske oblasti so poudarile, da tovrstne grožnje obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, ne glede na socialni status ali zdravstveno stanje osumljenca.

Lastnik odročne kmetije v Avstraliji je v ekskluzivnem pogovoru razkril, da sta domnevna storilca strelskega napada v Bondiju, oče in sin, večkrat obiskala njegovo posestvo z namenom urjenja v streljanju. Moški, identificiran le kot Jimmy, je pojasnil, da je dvojici dovolil uporabo svojega zemljišča za streljanje, ne da bi takrat poznal njune prave namene ali identiteto. Šele po tragičnem dogodku je spoznal, da sta se na njegovem domu pripravljala na napad, ob čemer je izrazil olajšanje, da se nasilje takrat ni obrnilo proti njemu. Preiskovalci zdaj preučujejo pogostost njunih obiskov in naravo dejavnosti na kmetiji, kar bi lahko pojasnilo stopnjo načrtovanja pred incidentom v nakupovalnem središču. Lastnik posestva je poudaril, da sta se moška zdela običajna obiskovalca, vendar njuna zgodovina obiskov zdaj meče novo luč na radikalizacijo in priprave na nasilno dejanje, ki je pretreslo avstralsko javnost. Policija nadaljuje z zbiranjem dokazov na lokaciji, da bi ugotovila, ali so bili na posestvu prisotni še drugi posamezniki.

Izraelske sile so v dveh ločenih napadih v Gazi ubile najmanj štiri Palestince, pri čemer so trdile, da so zadeli lokacijo za izstrelitev raket. Agencija za civilno zaščito v Gazi je poročala o najmanj 13 ubitih v izraelskih napadih, med njimi pet otrok. Od začetka prekinitve ognja 10. oktobra je bilo v izraelskih kršitvah ubitih najmanj 425 Palestincev, 1206 pa je bilo ranjenih.

Zvezni sodnik je zavrnil predlog za izpust moškega, obtoženega podtaknitve dveh cevastih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke. Nekdanji policist Kapitola, Aquilino Gonell, je dejal, da je izklopil svoj telefon, ko je bil Donald Trump drugič inavguriran 20. januarja 2025, da bi si vzel odmor od tega.

Po poročanju ruskih medijev so ruska sodišča leta 2025 izrekla rekordno število dosmrtnih zapornih kazni. Do novembra 2025 je bilo izrečenih že 100 tovrstnih kazni, kar je največ v zadnjih letih.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

V ukrajinski prestolnici Kijev je prišlo do eksplozije terenskega vozila, v kateri je bil ranjen pripadnik ukrajinskih oboroženih sil. Incident se je zgodil v Obolonskem okrožju na ulici Herojev Dnipra, ko je vojak poskušal odpreti prtljažnik svojega avtomobila. Kijevsko mestno tožilstvo je dogodek uradno okvalificiralo kot teroristično dejanje in sprožilo preiskavo po ustreznih členih kazenske zakonodaje. Vojak je v eksploziji utrpel številne poškodbe zaradi drobcev, vendar njegovo življenje ni neposredno ogroženo. V času incidenta je bila v neposredni bližini vozila tudi ženska, ki pa v eksploziji ni bila ranjena. Identitete vojaka in morebitnih osumljencev oblasti zaradi poteka preiskave še niso razkrile. Gre za enega v nizu napadov na vojaško osebje v zaledju bojišč, kar povečuje varnostno napetost v prestolnici.

Organizator napada na koncertno dvorano Crocus City Hall v predmestju Moskve, Šamsidin Fariduni, naj bi trem drugim izvajalcem terorističnega dejanja pred samim napadom tajno podtaknil neznano narkotično snov. Kot poroča ruska tiskovna agencija TASS, ki se sklicuje na vire iz sodnega postopka, so preiskovalci ugotovili prisotnost psihoaktivnih snovi v krvi napadalcev. Te naj bi zmanjšale njihov strah in vplivale na njihovo dojemanje realnosti med izvedbo množičnega poboja. Ruski preiskovalni organi trdijo, da je Fariduni snov podtaknil brez vednosti ostalih sostorilcev, kar naj bi bil del širše strategije za zagotovitev izvedbe napada. Informacija je prišla v javnost v okviru potekajočega sodnega procesa proti osumljencem za napad, ki se je zgodil marca 2024. Oblasti še vedno preiskujejo natančno sestavo uporabljenih substanc in morebitne zunanje vplive na logistično pripravo teroristične celice.

Zvezni sodnik Matthew Sharbaugh je v petek odločil, da Brian Cole, osumljen podstavljanja cevnih bomb pred sedeža republikanske in demokratske stranke v Washingtonu pred petimi leti, ostane v priporu do začetka sojenja. Sodišče je presodilo, da kljub predlaganim ukrepom, kot sta hišni pripor in elektronski nadzor, ni mogoče zagotoviti varnosti javnosti, saj so preiskovalci v Colovi lasti odkrili pripomočke za izdelavo eksplozivnih naprav. Obramba Briana Cola je med postopkom izpostavila nove podrobnosti o njegovem zdravstvenem stanju, saj naj bi osumljenec imel avtistično motnjo in obsesivno-kompulzivno motnjo. Ti podatki bi lahko vplivali na veljavnost njegovega priznanja, ki ga je podal po dolgotrajnem in intenzivnem zaslišanju s strani agentov zveznega urada FBI. Pravosodno ministrstvo trdi, da je primer trden, medtem ko nekateri analitiki opozarjajo na postopkovne nepravilnosti, ki bi jih lahko izkoristila obramba. Istočasno se policisti, ki so 6. januarja 2021 varovali Kapitol, spopadajo s posledicami odločitev nove administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Ta je namreč pomilostil približno 1.500 posameznikov, obsojenih zaradi sodelovanja pri vdoru v Kapitol, kar je med varnostnimi organi, ki so tistega dne utrpeli poškodbe in travme, sprožilo val ogorčenja in razočaranja.

Ruski preiskovalni organi so razkrili, da so bili sestavni deli improvizirane eksplozivne naprave, uporabljene v atentatu na generalpodpolkovnika Igorja Kirilova in njegovega pomočnika majorja Ilijo Polikarpova, v Moskvo dostavljeni iz Varšave. Pošiljke so bile zamaskirane kot gradbeni material, koordinirali pa naj bi jih posamezniki, ki so trenutno na mednarodnem seznamu iskanih oseb. Kirilov, ki je vodil enote za radiološko, kemično in biološko zaščito ruskih oboroženih sil, je umrl v detonaciji naprave, ki jo je v enem izmed najetih stanovanj sestavil Ahmadžon Kurbonov. Sodišče v Moskvi je v odsotnosti odredilo pripor za tri domnevne organizatorje in koordinatorje logistične mreže, Andreja Gedzika, Saidakbara Gulomova in Miržalola Odilova. Preiskava je pokazala, da so deli naprave potovali preko več držav, da bi prikrili izvor pošiljke. Primer se tesno navezuje na predhodne sodne postopke proti Kurbonovu, za katerega tožilstvo zahteva dosmrtno zaporno kazen. Generalu Kirilovu so po smrti podelili naziv heroj Rusije, preiskava o širši mreži vpletenih pa se nadaljuje v strogi tajnosti.

Zvezni sodnik v Washingtonu je odredil, da Brian Cole Jr., ki je obtožen podstavljanja cevnih bomb pred sedeža republikanske in demokratske stranke na predvečer nemirov 6. januarja 2021, ostane v priporu do začetka sojenja. Odločitev temelji na ugotovitvi, da dokazi potrjujejo nevarnost, ki bi jo obtoženec lahko predstavljal za javno varnost, saj naj bi vztrajno pridobival material za izdelavo eksplozivnih naprav. Aretacija Cola, ki so ga izsledili po skoraj petih letih preiskave, velja za pomemben preboj v enem najkompleksnejših primerov, povezanih z dogodki na Kapitolu. Obramba obtoženca medtem izpostavlja nove okoliščine, saj so pri Colu diagnosticirali avtistično motnjo in obsesivno-kompulzivno motnjo. Ti podatki bi lahko igrali ključno vlogo pri izpodbijanju njegovega priznanja, ki ga je podal po dveh urah zasliševanja, ko so agenti FBI nanj izvajali močan pritisk. V ozadju pravnega postopka se vrstijo tudi kritike na račun ameriške tožilke Jeanine Pirro, ki ji nekateri analitiki očitajo procesne napake in neprimerno vodenje primera. Dogajanje spremlja tudi grenko spoznanje policistov, ki so branili Kapitol, saj je predsednik Donald Trump ob nastopu svojega drugega mandata pomilostil okoli 1500 oseb, obsojenih zaradi sodelovanja v nemirih leta 2021.

Nemški organi pregona so sprožili uradno preiskavo zaradi suma terorizma in sabotaže, potem ko je v soboto v Berlinu prišlo do namerne povzročitve požara na elektroenergetski infrastrukturi. Zaradi požiga kabelskih instalacij je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel več tisoč gospodinjstev in podjetij v nemški prestolnici. Odgovornost za dejanje je v spletni objavi prevzela skrajno leva skupina, imenovana Vulkangruppe, vendar policija in tožilstvo še vedno preverjata avtentičnost te trditve. Preiskovalci dogodek obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, saj gre za neposreden napad na kritično infrastrukturo države. Nemške oblasti so poudarile, da bodo uporabile vsa razpoložljiva sredstva za identifikacijo storilcev in preprečitev morebitnih nadaljnjih napadov na energetski sistem, medtem ko se v državi krepi razprava o varnosti ključnih objektov.

Zvezni sodnik je zavrnil predlog za izpust moškega, obtoženega podstavitve dveh cevnih bomb pred sedežema demokratske in republikanske nacionalne stranke v Washingtonu, dan pred napadom na Kapitol 6. januarja 2021. Osumljenec bo do sojenja ostal v priporu.

V nemški prestolnici je po sobotnem požigu kabelskega mostu brez oskrbe z električno energijo in ogrevanjem ostalo približno 45.000 gospodinjstev ter 2.200 podjetij. Odgovornost za načrtno dejanje je v pismu prevzela levičarska skrajna skupina Vulkangruppe, ki je s tem dejanjem povzročila obsežen izpad v jugozahodnem delu Berlina. Po podatkih upravljavca omrežja Stromnetz Berlin so tehnične ekipe čez noč uspele ponovno priključiti 7.000 odjemalcev, vendar ostaja več deset tisoč domov še vedno v temi. Incident se je zgodil v času nizkih temperatur in sneženja, kar je močno otežilo bivalne razmere v prizadetih okrajih, kot je Lichterfelde. Policija dogodek obravnava kot politično motiviran napad na kritično infrastrukturo. Preiskava se osredotoča na identifikacijo storilcev, ki so zanetili požar na strateško pomembnem mostu čez kanal Teltow, s čimer so prekinili ključne napajalne vode za velik del mesta.

Zaradi požiga na električnem omrežju v Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije za več deset tisoč gospodinjstev, je preiskavo prevzelo Zvezno tožilstvo. Oblasti sumijo, da je šlo za levičarski ekstremistični napad, zaradi česar preiskujejo tudi sum članstva v teroristični organizaciji. Razmere v jugozahodnem Berlinu se zaostrujejo zaradi nizkih temperatur in sneženja, kar dodatno otežuje življenje prebivalcev brez elektrike. To je najdaljši izpad električne energije v Berlinu po drugi svetovni vojni.

Ob peti obletnici napada na Kapitol je Donald Trump objavil več zapisov na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in napadal imigrante iz Somalije. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. ZDA bi lahko dvignile carine na Indijo, če ta ne bo ustavila nakupa ruske nafte. Trump je ob obletnici napada na Kapitol napadel transspolne osebe.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Nemške oblasti so sporočile, da je 21-letni moški, ki je bil pod sumom načrtovanja terorističnega napada, zapustil zvezno deželo Saška-Anhalt in odpotoval v Tadžikistan. Po navedbah preiskovalnih organov je mladi moški Nemčijo zapustil prostovoljno, vendar pod drobnogledom varnostnih služb, ki so spremljale njegove dejavnosti zaradi indicev o morebitni radikalizaciji in pripravah na nasilno dejanje. Primer je sprožil razpravo o varnostnih protokolih in nadzoru potencialno nevarnih posameznikov v državi. Preiskovalci za zdaj niso razkrili podrobnosti o naravi načrtovanega napada ali morebitnih povezavah z mednarodnimi terorističnimi mrežami. Odhod v Tadžikistan po mnenju strokovnjakov za varnost zmanjšuje neposredno grožnjo na nemških tleh, vendar hkrati odpira vprašanja o čezmejnem sodelovanju pri spremljanju osumljencev. Policija in notranje ministrstvo še naprej preverjata vse okoliščine primera, da bi preprečili morebitne prihodnje grožnje, povezane z omenjenim posameznikom.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Na sodišču v Verdenu se je nadaljeval sodni proces proti nekdanji članici Frakcije rdeče armade (RAF) Danieli Klette, kjer sta v središču pozornosti stali pričevanji dveh žensk o oboroženem ropu v Osnabrücku. Priči sta podali precej različna opisa dogodka, v katerem so zamaskirani moški odtujili denar iz sefa. Ena izmed prič je izpostavila globok strah za svojega otroka, medtem ko je druga opisovala travmatično izkušnjo samega napada. Razhajanja v njunih izpovedih so ključna za obrambo in tožilstvo, saj poskušajo natančno rekonstruirati vlogo Klettove pri domnevnih kaznivih dejanjih po razpustitvi teroristične celice. Klettova, ki so jo po desetletjih na begu prijeli februarja letos v Berlinu, se spopada z obtožbami o poskusih umora in seriji oboroženih ropov, ki naj bi jih izvedla med letoma 1999 in 2016. Tožilstvo trdi, da so bili ropi namenjeni financiranju življenja v ilegali. Danes predstavljena pričevanja so osvetlila psihološke posledice na žrtve, vendar pa zaradi nedoslednosti v opisih storilcev otežujejo neposredno identifikacijo vpletenih v konkretnem primeru v Osnabrücku.

V napadu na tržnico v vasi Kasuwan-Daji v zvezni državi Niger v osrednji Nigeriji je bilo ubitih več kot 30 ljudi, več deset pa jih je bilo ugrabljenih. Policija je potrdila, da so napad izvedli osumljeni teroristi.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Vrhovno sodišče Indije je v primeru obsežne zarote v povezavi z nasilnimi neredi v Delhiju leta 2020 sprejelo odločitev o prošnjah za izpustitev na prostost ob plačilu varščine. Senat pod vodstvom sodnikov Aravinda Kumarja in N. V. Anjarie je zavrnil prošnji za varščino za aktivista Umarja Khalida in Sharjeela Imama, ki ostajata v priporu pod obtožbami po strogi protiteroristični zakonodaji. Oba sta bila označena za osrednja akterja pri organizaciji protestov, ki so prerasli v nasilje. Po drugi strani je sodišče ugodilo prošnjam petih drugih obtožencev, med katerimi so Gulfisha Fatima, Meeran Haider, Shifa-ur-Rehman, Shadab Ahmed in Mohd Saleem Khan. Ti so dobili možnost izpustitve na prostost pod strogo določenimi pogoji. Odločitev predstavlja pomemben mejnik v dolgoletnem sodnem postopku, ki preiskuje ozadje spopadov, ki so zahtevali več deset smrtnih žrtev in povzročili ogromno gmotno škodo v indijski prestolnici. Tožilstvo vztraja, da so bili nemiri del širše načrtovane zarote za destabilizacijo države.

Ahmed El Ahmed, junak iz Bondi Junctiona, je bil z aplavzom sprejet na veliki judovski gala prireditvi v New Yorku, kamor je bil povabljen kot častni gost.

Turški varnostni organi so v provinci Sivas izvedli uspešno operacijo, v kateri so prijeli več oseb, ki so bile na begu po obsodbi zaradi članstva v teroristični organizaciji FETÖ/PDY. Med pridržanimi je oseba z inicialkami İ. T., ki ji je bila izrečena pravnomočna zaporna kazen v trajanju šestih let in treh mesecev. Prav tako so policisti enote za boj proti terorizmu prijeli obsojenko G. Y., ki je bila zaradi istega kaznivega dejanja obsojena na tri leta, en mesec in petnajst dni zapora. Operacija je del širšega in dolgotrajnega prizadevanja turških oblasti za izsleditev in privedbo vseh posameznikov, ki so povezani z gibanjem Fetullaha Gülena, ki ga Ankara krivi za poskus državnega udara leta 2016. Vsi prijeti so bili po končanih policijskih postopkih predani v upravo zaporskega sistema za prestajanje prisojenih kazni. Oblasti ob tem poudarjajo, da se dejavnosti za zagotavljanje nacionalne varnosti in pregon članov prepovedanih organizacij nemoteno nadaljujejo po vsej državi.