Donald Trump je napovedal obisk Kitajske aprila po telefonskem pogovoru s Xi Jinpingom. Voditelja sta razpravljala o Tajvanu in Ukrajini, ter o trgovinskih odnosih.

Evropske države so bile pozvane k večji angažiranosti v ukrajinski vojni. Zelenski je izrazil zadovoljstvo z napredkom pogajanj, vendar poudaril, da je za končanje vojne potrebno več. Kot del Trumpovega mirovnega načrta naj bi Ukrajina odstopila Luhansk in Doneck Rusiji, ozemlja pod nadzorom ukrajinske vojske pa bi preimenovali v nevtralno demilitarizirano območje.

Svetovni voditelji, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, finskim predsednikom Aleksandrom Stubbom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in premierji Združenega kraljestva, Italije, Španije in Nizozemske, so zavrnili spreminjanje meja Ukrajine s silo. Izrazili so podporo načelu nespremenljivosti meja. Hkrati je ameriški predsednik Donald Trump spodkopal prizadevanja Evropske unije za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti 140 milijard evrov za financiranje Ukrajine.

Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.

Donald Trump se je srečal s savdskim kronskim princem Mohammedom bin Salmanom v Beli hiši, kar je sprožilo kritike, da ga je mogoče kupiti. Gostil je večerjo za savdskega princa, na kateri so bili prisotni ameriški milijarderji. Trump je razkril, da so ga svetovni voditelji prosili za pomoč pri reševanju Sudana in da je privolil v prizadevanja za mirovni sporazum v državi.

Madžarski premier Viktor Orbán je po srečanju z Donaldom Trumpom v Washingtonu sporočil, da so Združene države Madžarski odobrile "neomejeno" izjemo za dobavo ruskih energentov preko plinovodov "TurkStream" in "Druzhba". Trump naj bi Orbánu obljubil začasno izjemo od ameriških sankcij proti ruskim energetskim podjetjem za uvoz plina in nafte. Orbán je tudi napovedal odpravo ameriških sankcij glede ruskega nafte in jedrskega projekta Paks II. Budimpešta in Washington sta sklenila še vrsto drugih sporazumov.

Analitiki, vključno z novinarjem Michaelom Wolffom, po zmagah demokratov na volitvah napovedujejo konec politične dobe Donalda Trumpa. Demokrati so ponovno pridobili podporo latinoameriških volivcev, kar je opozorilo za republikance. Trumpove izjave o gospodarstvu so sprožile val kritik.

Po srečanju med Xi Jinpingom in Donaldom Trumpom je Kitajska sprejela konkretne ukrepe za izvajanje trgovinskega dogovora. Trump je od Xija pridobil nekaj obljub, vendar ni uspel doseči temeljne revizije kitajske trgovinske politike. Obe strani ostajata odvisni druga od druge, vendar sta pridobili nekaj časa z začasno ustavitvijo carin.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je madžarski premier Viktor Orban zahteval izjemo od ameriških sankcij za nakup ruske nafte, vendar mu je Trump ni odobril. Izjava je bila dana na krovu letala Air Force One, video posnetek pa je objavila Bela hiša.

Predsednik ZDA, Donald Trump, je po srečanju s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom napovedal delne dogovore glede znižanja carin za Fentanil, ki prihaja iz Kitajske, in glede kitajskega nadzora izvoza redkih zemelj. Xi je izjavil, da bi morali biti ZDA in Kitajska partnerja in prijatelja. Srečanje je potekalo v Južni Koreji in naj bi prineslo obojestranske koncesije pri carinah in izvoznih kontrolah, dogovor pa bo veljal eno leto.

Donald Trump je napovedal ponovno izvajanje jedrskih poskusov, pri čemer je kot razlog navedel jedrske poskuse drugih držav. Demokrati so idejo kritizirali, saj menijo, da bi to bil "darilo" tujim nasprotnikom. Kitajska je opozorila na to. Trump je poudaril pomembnost teh testov.

Donald Trump je izjavil, da mu zakon ne dovoljuje tretjega predsedniškega mandata, s čimer je zavrnil ugibanja o morebitni kandidaturi leta 2028. Med obiskom v Južni Koreji je Trump prejel repliko zlate krone, ki so jo v preteklosti nosili korejski vladarji, kot posebno darilo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump in japonska premierka Sanae Takaičiova sta podpisala sporazum o dobavi redkih zemeljskih elementov in kritičnih mineralov. Cilj sporazuma je zmanjšati odvisnost od Kitajske, ki prevladuje v tej industriji. Trump je poudaril, da bodo odnosi z Japonsko zdaj močnejši kot kadarkoli prej, medtem ko je Takaičiova izpostavila Trumpovo prizadevanje za odpravo omejitev.

Po prekinitvi trgovinskih pogovorov med Kanado in Združenimi državami zaradi protitarifne oglasne kampanje, ki jo je naročila vlada Ontaria, se ameriški predsednik Donald Trump še nekaj časa ne bo srečal s kanadskim premierjem Markom Carneyjem. Carney je potrdil, da s Trumpom ni govoril že od preklica pogovorov prejšnji teden.

Predsednik Trump je izrazil optimizem glede dosege trgovinskega dogovora med ZDA in Kitajsko, pričakuje se njegovo srečanje s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom na vrhu APEC v Južni Koreji. Trump je tudi dejal, da pričakuje, da bosta ZDA in Kitajska sklenili trgovinski dogovor. Medtem pa Trump sumi, da je "slabo gorivo" vzrok za dve nesreči ameriških vojaških letal v Južnem kitajskem morju.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izjavil, da mu je Trump zagotovil sklenitev trgovinskega sporazuma med državama. Lula je dodal, da pričakuje dogovor v nekaj dneh. Trump je na svojem družbenem omrežju objavil fotografijo srečanja in dejal, da je bila zanj čast srečati Lulo ter da sta pripravljena na dobre dogovore. Lula je ob tem izrazil nestrinjanje z nedavnimi odločitvami ZDA glede Brazilije.

Predsednik Donald Trump je začel enotedensko turnejo po Aziji, kjer se bo med drugim srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Med poletom v Azijo je Trump izrazil pričakovanje, da bo Kitajska pomagala pri odnosih z Rusijo. Ključna točka obiska bodo trgovinski pogovori s Xi Jinpingom. Trump je tudi potrdil pripravljenost na srečanje s severnokorejskim voditeljem Kim Jong-unom.

V Moskvi ocenjujejo, da so možnosti za trajen mir med ZDA in Rusijo majhne, tik preden je Washington uradno odpovedal srečanje. Sankcije Donalda Trumpa proti ruskim naftnim gigantom so v Rusiji povzročile zaskrbljenost, zaradi česar je Kremelj v ZDA poslal Kirila Dmitrieva, da bi reševal situacijo. Trump se je odzval na Putinove trditve o imunosti Rusije na sankcije z besedami, da bodo videli čez pol leta. Dmitriev naj bi se v ZDA srečal tudi s Steveom Witkoffom.

ZDA so uvedle nove sankcije proti ruskima naftnima podjetjema Rosneft in Lukoil. Evropska komisija, NATO in Velika Britanija so pozdravili ameriške sankcije. Prizadevanja ZDA za mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino so bila doslej neuspešna. EU je sprejela 19. paket sankcij proti Rusiji.

Madžarski premier Viktor Orbán je z navdušenjem sprejel napoved morebitnega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, kjer naj bi razpravljala o končanju vojne v Ukrajini. Vendar pa pot ruskega predsednika v Budimpešto ostaja logistični izziv, saj je Madžarska del Evropske unije in obdana z državami, ki podpirajo Ukrajino. Hkrati so se pojavile informacije o študiji izvedljivosti tunela med ZDA in Rusijo, ki naj bi se začela kmalu po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo, kar sproža različne interpretacije.

Trump je odobril prikrite operacije Cie v Venezueli. Srečanje med Trumpom in Zelenskim v Beli hiši ni prineslo pričakovanih rezultatov za Kijev, saj Zelenski ni dobil zagotovila o dobavi raket Tomahawk. Tusk je po srečanju Trump-Zelenski pozval EU k ukrepanju.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ga je indijski premier Narendra Modi zagotovil, da Indija ne bo več kupovala ruske nafte, ki je pod sankcijami ZDA. Indijski predstavniki so te trditve zanikali in poudarili, da ni bilo nobenega dogovora o ustavitvi nakupa ruske nafte.

ZDA razmišljajo o dobavi majhnega števila raket Tomahawk Ukrajini, vendar naj bi jih bilo največ 50, kar po mnenju Financial Times ne bi bistveno vplivalo na potek konflikta. Kljub temu bi že majhna količina teh raket imela močan simboličen in taktičen učinek, kar bi povečalo napetosti.

Senat Združenih držav Amerike je potrdil imenovanje Kennetha "Kena" Howeryja, ustanovitelja platforme PayPal in prijatelja Elona Muska, za novega ameriškega veleposlanika na Danskem. Hkrati je bil Thomas Rose potrjen za veleposlanika ZDA na Poljskem. Senat je o Roseovi nominaciji glasoval v paketu z več kot sto drugimi imenovanji.

Kanadski premier Mark Carney se je v Washingtonu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer so prevladovala trgovinska vprašanja med Kanado in ZDA. Medtem je Tajvan pozval Trumpa, naj ne zapusti Tajvana in naj zavzame jasno stališče do Kitajske.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je imel "zelo dober" telefonski pogovor z brazilskim predsednikom Luizom Ináciom Lulo da Silva. Glavna tema pogovora sta bila gospodarstvo in trgovina. Lula je pozval Trumpa, naj odpravi tarife in sankcije proti Braziliji, kar nakazuje na otoplitev odnosov po mesecih napetosti. Voditelja sta si izmenjala telefonske številke in obljubila krepitev sodelovanja.

Francoske oblasti so sprostile tanker "Borakaj", ki naj bi bil del ruskega "senčnega" ladjevja. Tanker je zapustil območje Saint-Nazaire in je na poti proti Sueškemu prekopu. Francoske oblasti niso navedle razlogov za zadržanje in kasnejšo sprostitev plovila.

Evropska komisija predlaga shemo posojil za Ukrajino, ki bi bila podprta z zamrznjenimi ruskimi sredstvi, z odplačilom, ki bi se začelo šele, ko bi Moskva plačala vojno škodo. Kremelj je opozoril Evropsko unijo, da bo Rusija preganjala posameznike ali države, ki bi si prisvojile njena sredstva, in poudaril, da bi kraje ruskih sredstev negativno vplivale na evropske depozitarje in naložbe.

ZDA naj bi prenašale stroške in posledice vojne v Ukrajini na Evropo, medtem ko Ukrajina z domačimi droni cilja na rusko naftno infrastrukturo, kar povzroča pomanjkanje goriva v Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelensky je potrdil, da je Izrael Ukrajini dobavil sistem zračne obrambe Patriot. Poleg tega sta Ukrajina in Sirija obnovili diplomatske vezi.

V Združenih državah Amerike je administracija nekdanjega predsednika Trumpa razmišljala o uvedbi visokih carin na uvoz farmacevtskih izdelkov in ukrepih za zmanjšanje odvisnosti od uvoza polprevodnikov, kar bi lahko vplivalo na podjetja kot so Intel, Taiwan Semiconductor in Micron. Medtem pa se Kanada sooča z notranjimi političnimi in gospodarskimi izzivi, vključno s prizadevanji za progresivni nacionalizem, ki bi odgovoril na trgovinsko agresijo ZDA in korporativno integracijo. Poudarjena je tudi potreba po diplomaciji s strani Kanade, da bi vzpostavila stike z rastočimi gospodarstvi, medtem ko se Afrika sooča z izzivi vključevanja v svetovno gospodarstvo.

Ruske izgube v vojni proti Ukrajini so po podatkih Mediazone dosegle 132.600 potrjenih mrtvih do 26. septembra. Ukrajina je z droni napadla rafinerijo v južni Rusiji, s čimer naj bi Rusija izgubila četrtino svoje zmogljivosti predelave nafte. Rusija je prav tako v Moldaviji rekrutirala pravoslavne duhovnike za vplivanje na volivce, pri čemer jim je plačala pelerinaje v Moskvo in ponudila denarne kartice.

Donald Trump se je po telefonu pogovarjal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom o vojni in svetovnem gospodarstvu. Trump je Združene narode obtožil 'trojne sabotaže'. Mediji pa so poročali, da 'preverjalci dejstev' pozorno spremljajo Trumpove izjave, posebej tiste, ki jih je izrekel v Združenih narodih.

Nemčija se sooča s kritikami glede svoje vloge v ukrajinski vojni in spominov na preteklost. Medtem ko so nemški rüstungskonzerni načrtovali gradnjo tovarne za artilerijsko strelivo, je poljski veleposlanik v Nemčiji opozoril, da besede ne morejo ustaviti agresije, pri čemer je spomnil na napad Nemčije in Sovjetske zveze na Poljsko leta 1939.

Belorusija in Združene države Amerike sta očitno dosegli dogovor. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je izpustil 52 zapornikov, med njimi tudi dva Nemca, v Litvo. Pred tem je Lukašenko v Minsku sprejel posebnega odposlanca Donalda Trumpa, Coalea. Trump je ukinil sankcije proti beloruski letalski družbi Belavia.

Ruski predsednik Vladimir Putin je generalu Valeriju Gerasimovu podelil odlikovanje za hrabrost, medtem ko je Mednarodno kazensko sodišče zoper njega izdalo nalog za aretacijo zaradi domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini. Zahodne sankcije proti Rusiji po poročanju Dmitrija Peskova niso imele učinka. V Rusiji je bil generalni direktor proizvajalca kalijevega gnojila K-Potash Service, Aleksej Sinicin, najden mrtev blizu Kaliningrada, kar je že 19. ruski direktor, ki je umrl pod sumljivimi okoliščinami od začetka invazije na Ukrajino. Kremelj spodbuja uporabo aplikacije za sporočanje, ki oblastem omogoča dostop do uporabniških podatkov. Nedavni napad Rusije na Ukrajino je sprožil odziv ameriškega predsednika Trumpa, ki je nakazal novo stopnjo sankcij.

Ameriški kongresnik poziva nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, naj blokira globalno prodajo ruske energije, s čimer bi oslabil vojno mašinerijo Vladimirja Putina. Medtem pa je tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, izjavil, da nobene sankcije ne bodo prisilile Rusije, da bi spremenila svoje stališče glede Ukrajine. Trump je dejal, da ni zadovoljen z dogajanjem in da bo v naslednjih dneh govoril s Putinom.

Ukrajinsko vojaško osebje je napadlo cevovodno infrastrukturo in rafinerijo v Rusiji. Evropski voditelji so ostro obsodili nedavni ruski napad na Ukrajino. Predsednik Latvije je izjavil, da si Kremelj želi vojno, Emmanuel Macron pa je dodal, da se Kremelj pogreza v logiko vojne in terorja. Svetovalec Kremlja, Nikolaj Patrušev, je izjavil, da želi Zahod iz Baltika narediti prizorišče hibridnega vojskovanja in da so sabota na plinovodih Severni tok izvedli prvovrstni saboterji, verjetno britanska specialna enota. Ukrajinski vojak pa je prestopil na rusko stran.

Vladimir Putin se je na vrhu v Kitajski pojavil v nelagodni situaciji, ko je kamere ujele njegov hladen pozdrav s predsednikom ene od držav Kavkaza. Medtem pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski srečanje s slovaškim premierjem Robertom Ficom označil za smiselno in izrazil željo po nadaljevanju dialoga, kljub kritikam zaradi Ficevih tesnih odnosov z Rusijo.

V Franciji se krepi občutek, da je politična kriza dosegla točko vrelišča, pri čemer se vse pogosteje omenja možnost razpisa predčasnih parlamentarnih volitev. Kljub temu, da predsednik Emmanuel Macron to možnost zavrača, globoka blokada v državnem zboru povečuje verjetnost za takšen scenarij. Razprava o morebitni razpustitvi parlamenta se krepi tudi zaradi stališč različnih političnih strank, vključno z Nacionalno fronto, ki si želi novih volitev. Kriza naj bi razkrila strukturne težave Pete republike, zasnovane za stabilizacijo državne oblasti, ki pa je danes paralizirana.

Kitajski predsednik Xi Jinping se je v Pekingu sestal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom. Medtem sta Vladimir Putin in Xi Jinping med kitajsko vojaško parado razpravljala o nesmrtnosti in o tem, kako jo doseči. Poročali so tudi, da imata Xi in Putin bolj privlačno pripoved.

Slovaški premier Robert Fico je odpotoval na Kitajsko na praznovanje 80. obletnice konca druge svetovne vojne in se bo udeležil bilateralnih pogajanj. Peter Pellegrini podpira Ficova prizadevanja za mirovni dialog s Putinom in Zelenskim. Bolgarski premier Rosen Željazkov se je distanciral od socialističnih ministrov, ki so odpotovali na Kitajsko na srečanje s Putinom in Kimom Džong Unom; pojasnil je, da sta ministra Atanas Zafirov in Ivan Ivanov na obisku na Kitajskem po partijski liniji.

Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi decembra obiskal Indijo, kjer ga po besedah premierja Narendra Modija pričakuje 1,4 milijarde Indijcev. Medtem pa je kitajski voditelj Xi Jinping na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje izkoristil priložnost za krepitev odnosov z Modijem, s čimer se postavlja kot branilec multilateralizma proti politiki ameriškega predsednika.

Donald Trump je izjavil, da Indija ponuja popolno odpravo carin v trgovinskem sporazumu z ZDA, vendar je nakazal, da je za dogovor že pozno. Hkrati se je indijski premier Narendra Modi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kar naj bi bilo sporočilo Washingtonu po uvedbi visokih ameriških carin na indijsko blago.

Ruske sile so pričele z vzpostavljanjem "varnostnega območja" v regiji Dnjipropetrovsk. Vladimir Putin je dejal, da bi Rusija lahko sodelovala z ZDA pri upravljanju jedrske elektrarne Zaporožje, ki jo je zasedla. Rusija in Kitajska sta podpisali več kot 20 sporazumov o sodelovanju. Donald Trump je izrazil razočaranje nad Vladimirjem Putinom in napovedal ukrepe svoje administracije. Robert Fico se je v Čingai ponovno srečal s Putinom, kjer so razpravljali o predlogih, ki so razjezili Kijev. V Peking je prispel tudi Kim Čong-un.

Italijanski kardinal Matteo Zuppi, posebni odposlanec Vatikana za Ukrajino, je pohvalil diplomatska prizadevanja nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede Ukrajine. Medtem pa Poljska namerava deportirati ukrajinskega državljana zaradi suma napeljevanja k požigu, kljub vetu predsednika države glede določenih ugodnosti. Poleg tega se pojavljajo razprave o Trumpovi potencialni vlogi pri končanju vojne v Ukrajini in izboljšanju odnosov z Rusijo.

Na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SOZ) sta ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Xi Jinping pozvala k vzpostavitvi nove svetovne ureditve, ki bi predstavljala izziv Združenim državam Amerike in Evropi. Putin je izjavil, da je evroatlantska svetovna ureditev zastarela, medtem ko je Xi obljubil milijone dolarjev pomoči državam članicam SOZ in pozval k izkoriščanju njihovega obsežnega trga. Poudaril je ambicijo Kitajske po novi globalni varnostni in gospodarski ureditvi. Voditelji iz različnih držav so se zbrali v Kitajski, da bi okrepili vezi s Xijem, med njimi tudi voditelji držav Južne poloble.

Medijska poročila kažejo na različne poteze in odzive v zvezi z Donaldom Trumpom. Guvernerka Federal Reserve Lisa Cook je vložila tožbo proti Trumpu, da bi preprečila svojo odpustitev. Trump pa razmišlja o možnosti izvedbe republikanske nacionalne konvencije pred vmesnimi volitvami leta 2026. Poleg tega je Trump predstavil 'Kolo naključne države, kamor boš deportiran' kot del prizadevanj za pospešitev deportacije nezakonitih tujcev. Župan Bowser priznal, da je Trumpova protikriminalna akcija v Washingtonu uspešna. Trump se je sestal s Tonyjem Blairjem in Jaredom Kushnerjem v Beli hiši, da bi razpravljali o prihodnosti Gaze. Trump naj bi pripravljal drzno afriško strategijo za boj proti Kitajski, Rusiji in islamskim teroristom.

Ruske sile so izvedle dodatne zračne napade na Kijev, pri čemer je umrlo 18 ljudi, vključno z otroki. ZDA so obsodile ruske napade in opozorile, da ogrožajo mirovne načrte Donalda Trumpa. Rusija je potopila ukrajinsko mornariško plovilo v prvi uspešni operaciji z morskimi droni. Avgusta je potekalo srečanje med Trumpom in Putinom na Aljaski, ki je bilo deležno kritik. Steve Witkoff, posebni odposlanec ZDA za Ukrajino, je po srečanju s Putinom v Moskvi prenesel pomembno novico.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Kijev, pri čemer je bilo ubitih najmanj 15 ljudi, 48 pa je ranjenih. Med drugim je bila poškodovana tudi zgradba delegacije Evropske unije. Napad je bil široko obsojen, evropski voditelji pa so ga označili za barbarstvo. EU je zaradi napada poklicala ruskega odposlanca in napovedala nove sankcije proti Moskvi. Ukrajinski uradniki so potrdili uspešen ukrajinski napad na rusko korveto v Azovskem morju.

Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod meni, da se konflikt v Gazi bliža koncu, kljub intenziviranju izraelske ofenzive. Hkrati Financial Times poroča, da ZDA in Evropa snujeta načrte za Ukrajino po koncu vojne. Trump naj bi ponudil radarje ter zemeljsko in zračno obrambo. Sprememba ameriškega stališča glede zagotovil Ukrajini je povzročila zadovoljstvo v evropskih prestolnicah, ki so mesece pritiskale na ZDA, naj prispevajo več.