V Iranu so se po več kot desetih dneh stopnjevanja nemirov protesti razširili po celotni državi, kar je povzročilo obsežne motnje v prestolnici in provincah. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva so drastičen upad vrednosti nacionalne valute rial, naraščajoči življenjski stroški ter neuspešni poskusi vlade, da bi z regulacijo cen obvladala inflacijo. Po poročilih organizacij za človekove pravice je bilo ubitih že več deset ljudi, več kot 2200 oseb pa je bilo pridržanih, medtem ko so oblasti potrdile tudi žrtve med pripadniki varnostnih sil. Iranske oblasti so se na razmere odzvale z omejevanjem dostopa do svetovnega spleta, da bi preprečile širjenje protestov in organizacijo demonstracij prek socialnih omrežij. Kljub delnim poskusom vzpostavitve nadvora se protesti iz velikih mest selijo tudi v manjša podeželska naselja in trge, kar kaže na vsesplošno ljudsko nezadovoljstvo z ekonomsko politiko režima. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem izdal novo opozorilo iranskim oblastem glede ravnanja s protestniki. Napetosti v državi so se stopnjevale od začetka januarja, ko so varnostne sile prvič nasilno posredovale proti demonstrantom. Trenutne razmere kažejo na globoko politično in gospodarsko nestabilnost, saj se oblasti spopadajo z vprašanjem, ali uvesti še ostrejše ukrepe in popolno blokado komunikacij ali poskusiti umiriti razmere z ekonomskimi reformami, ki pa jih ovira mednarodna izolacija države.

V Iranu se protivladni protesti nadaljujejo že deseti zaporedni dan, pri čemer se je število smrtnih žrtev po poročanju tiskovne agencije Human Rights Activists News Agency povzpelo na najmanj 35. Med ubitimi naj bi bilo 29 protestnikov, štirje mladoletniki in dva člana varnostnih sil. Nasilje se je razširilo v več kot dva ducata provinc, kjer oblasti z oštriimi ukrepi poskušajo zadušiti nemire. Po podatkih aktivistov so varnostne sile po vsej državi pridržale že več kot 1200 oseb. Protesti, ki so sprva izbruhnili zaradi smrti mlade Mahse Amini v priporu, so se prelevili v širši odpor proti režimu, hkrati pa se stopnjuje tudi mednarodni pritisk na Teheran, predvsem s strani Združenih držav Amerike. Razmere v državi ostajajo napete, saj se varnostne sile na demonstracije odzivajo z uporabo sile.

Predsednik Donald Trump se je v torek sestal s predstavniki republikanske stranke v predstavniškem domu, da bi uskladili politično agendo ob začetku kritičnega leta vmesnih volitev. Srečanje na celodnevnem forumu o politikah je bilo namenjeno poenotenju stranke, ki bo odločala o poteku preostalega dela Trumpovega mandata. Razprave so se osredotočale na ključne zakonodajne prednostne naloge, ki bi lahko vplivale na volilni izid in prihodnjo sestavo kongresa. Hkrati se republikanska večina pod vodstvom predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona sooča z resnimi operativnimi težavami zaradi nenadnega upada števila aktivnih poslancev. Po nenadni smrti kongresnika Douga LaMalfe in hospitalizaciji Jima Bairda po prometni nesreči se je republikanska večina skrčila na zgolj 217 proti 213. Ob upoštevanju notranjih razkolov, kjer nekateri člani, kot je Thomas Massie, pogosto glasujejo proti vodstvu, je sposobnost stranke za sprejemanje zakonodaje, vključno z nujnim zakonom o financiranju vlade, resno ogrožena. Situacijo dodatno zapleta pričakovana izvolitev demokratskega predstavnika v Teksasu, kar bo razmerje moči še bolj zaostrilo.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Kitajsko zunanje ministrstvo se je odzvalo z obljubo o nadaljevanju sodelovanja z Venezuelo. Trump je zavrnil možnost skorajšnjih novih volitev v Venezueli. Medtem pa se je mreža levičarskih neprofitnih organizacij odzvala na Trumpovo interpretacijo racije na Maduro. Richard Haass iz Project Syndicate poudarja, da operacija aretacije Madura odraža Trumpovo doktrino, ki daje prednost ameriškim interesom na zahodni polobli.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po vojaškem posredovanju v Venezueli, ki je vključevalo letalske napade in zajetje predsednika Nicolása Madura, napovedala vzpostavitev popolnega nadzora nad tamkajšnjimi zalogami nafte. Združene države Amerike so sporočile namero o neposrednem upravljanju države, hkrati pa so svoja vrata odprle ameriškim naftnim korporacijam. Odločitev je utemeljena z ameriško odvisnostjo od energentov, kar predstavlja osrednji steber nove zunanje politike Washingtona do Karibov. Dogodki so sprožili val protestov po celotnih Združenih državah Amerike in v tujini, kjer so demonstranti pod geslom »Brez krvi za nafto« obsodili vojaško agresijo in zahtevali umik ameriških sil. Kritiki poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v suverenost tuje države z namenom izkoriščanja naravnih bogastev. Kljub mednarodnemu ogorčenju Washington vztraja pri ohranitvi vojaške prisotnosti, dokler ameriški interesi v energetskem sektorju ne bodo v celoti zavarovani.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaškem napadu na Venezuelo in zajetju tamkajšnjega predsednika Nicolása Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno upravljale to južnoameriško državo. V izjavi je poudaril, da bodo glavno vlogo pri investicijah in obnovi gospodarstva prevzele ameriške naftne družbe, s čimer je potrdil namero o prevzemu nadzora nad najbogatejšimi zalogami nafte na svetu. Po navedbah ameriške administracije je bila operacija nujna za stabilizacijo regije, vendar Trump podrobnosti o načinu vzpostavitve nove oblasti še ni razkril. Zaradi vojaškega posredovanja in napovedi o izkoriščanju naravnih virov so v Združenih državah Amerike in po svetu izbruhnili množični protesti. Protestniki pod geslom "Brez krvi za nafto" zahtevajo takojšen umik ameriških sil iz Venezuele ter obsojajo bombardiranje in ugrabitev tujega državnega voditelja. Kritiki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in nevarnost dolgotrajnega konflikta, medtem ko Trumpova administracija vztraja pri radikalni spremembi politične in gospodarske ureditve Venezuele pod ameriškim vodstvom.

Grški kmetje in živinorejci so v soboto, 3. januarja, izvedli prvo organizirano protestno akcijo v novem letu na severu Grčije. Protestniki iz širše regije Kilkis so se dopoldne zbrali s kmetijskimi vozili in traktorji na lokalnem stadionu, nato pa se odpravili na protestni pohod skozi središče mesta. S svojo akcijo so želeli opozoriti na nerešene težave v kmetijskem sektorju in zahtevati srečanje s predstavniki vlade, konkretno s politikom Giorgosom Georgantasom. Ker do srečanja ni prišlo, so kmetje napovedali stopnjevanje pritiska. Zvečer so kmetje iz blokade pri Kilkisu svojo dejavnost preselili proti mejnemu prehodu Evzoni na meji s Severno Makedonijo, kjer so načrtovali zaporo carinskega območja. Ta poteza predstavlja nadaljevanje nemirov, ki so se začeli že v lanskem letu in so se kljub prazničnemu času le še okrepili. Kmetje vztrajajo pri svojih zahtevah po večji državni pomoči in ugodnejši kmetijski politiki, pri čemer poudarjajo, da bodo z blokadami ključnih prometnih vozlišč nadaljevali, dokler njihove zahteve ne bodo uslišane.

Račun na družbenem omrežju X v perzijskem jeziku, ki trdi, da predstavlja izraelsko obveščevalno službo Mossad, je v ponedeljek javno pozval k protestom v Iranu. V objavi je bilo namigovano, da ima izraelska agencija na terenu prisotne svoje operativce, ki sodelujejo pri demonstracijah. Poziv se je pojavil v času, ko se Iran spopada s hudo gospodarsko krizo, ki so jo sprožili visoka inflacija, strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute in zaostrene sankcije Združenih držav Amerike. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer so v Teheranu in drugih delih države izbruhnili protesti, na katere se je odzval tudi iranski predsednik Masoud Pezeshkian. Ta je sprejel odstop guvernerja centralne banke in napovedal nujne reforme denarnega ter bančnega sistema za zaščito kupne moči prebivalstva. Izraelski mediji omenjeni profil na omrežju X obravnavajo kot uradno glasilo Mossada, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama v regiji.

Kmetje iz Halkidone v Grčiji so poudarili, da v celoti podpirajo zahteve kmetov, živinorejcev, čebelarjev in ribičev, ki so bile oblikovane na vsepogreskem srečanju v Nikeji. Zavrnili so poskuse spreminjanja njihovih stališč s strani tretjih oseb in ostro kritizirajo vlado zaradi komunikacijskih manipulacij in poskusov razdelitve kmetov. Upravni odbor trdi, da vlada zatrjuje, da je rešila 20 od 27 zahtev.

Grški kmetje so zaostrovali svoje proteste z zaporo cest pri kraju Malgara v bližini Soluna in mejnega prehoda Evzoni. Kmetje ne popuščajo in se pripravljajo na nov val protestov. Prebivalce Soluna pozivajo k udeležbi v protestih.

Kmetje po vsej Grčiji preživljajo božič na blokadah, ki so jih postavili na ključnih točkah cestnega omrežja. Da bi olajšali potovanje med prazniki, so traktorje umaknili ob rob cestišča in sprostili več prometnih pasov. Kljub temu napovedujejo nadaljevanje in stopnjevanje protestov.

Izraelski minister za obrambo Izrael Katz je izjavil, da Izrael ne bo nikoli zapustil Gaze, kar je sprožilo kritike in pozive k umiku izjave. Hkrati je 14 držav, med njimi Nemčija in Italija, obsodilo Izrael zaradi odobritve dodatnih 19 naselbin na okupiranem Zahodnem bregu, pozivajoč k umiku te odločitve. Število izraelskih naselbin na tem palestinskem ozemlju se je povečalo na 69 v treh letih.

V Boliviji potekajo napeti dnevi zaradi splošne stavke in protestov sindikatov proti vladnim ukrepom. Policija je brutalno zatrla proteste rudarske federacije FSTMB in drugih sektorjev proti neoliberalnemu prilagajanju vlade. Stavko je razglasila tudi osrednja delavska organizacija COB, protesti pa so odgovor na dvig cen goriva.

Na cestninski postaji Malgara v Grčiji je promet proti Solunu normalen, medtem ko proti Atenam poteka po dveh prometnih pasovih. Kmetje so začasno odprli dva pasova proti Atenam kot gesto dobre volje.

Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da se njegova vlada ne bo uklonila izsiljevanju kmetov, ki protestirajo. Izjavo je podal na zadnji seji vlade v letu 2025, na kateri so obravnavali teme od umetne inteligence do pravosodja, in izrazil upanje, da se bodo protesti kmalu umirili. Prav tako je spomnil na izplačila kmetom.

Grški kmetje nadaljujejo z okrepljenimi protesti, njihovi traktorji pa so razporejeni po vsej državi. Proizvajalci na blokadi Malgara so danes popoldne ponovno zaprli promet proti Solunu na državni cesti Solun-Atene, medtem ko je nasprotni pas zaprt že 22. dan. Kmetje v blokadi Nikaia so se s traktorji odpravili proti predoru Tempe, kjer so simbolično zaprli predore za tovornjake, medtem ko so osebnim vozilom dovolili prehod.

V Bruslju so se kmetje spopadli s policijo, ki je uporabila solzivec in vodne topove. Madžarski premier Viktor Orbán je izrazil popolno podporo protestnikom in njihovim prizadevanjem za ustavitev sporazuma o prosti trgovini med EU in Mercosurjem, ki po njegovem mnenju ogroža evropsko prehransko proizvodnjo.

Grčija krepi svojo prisotnost v Egejskem morju z oborožitvenim programom, s čimer želi preprečiti kršitve mednarodnega prava. Hkrati pa po vsej državi potekajo protesti kmetov, ki s svojimi blokadami na cestah izražajo nezadovoljstvo.

V Grčiji so se kmetje na vsepogreški konferenci v Serresu odločili za stopnjevanje protestov zaradi nezadostnega odziva na njihove zahteve. Kmetje poudarjajo, da ne zapirajo cest, temveč utirajo pot preživetju ljudi, in napovedujejo, da bodo božič preživeli na cestah.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in dejal, da razkrivajo resnične namere ZDA glede Venezuele. Maduro je pozval k enotnosti Velike Kolumbije in obtožil Washington, da želi vsiliti marionetno vlado za izkoriščanje venezuelskih virov. Kitajska in Rusija sta podprli Venezuelo v Združenih narodih proti ukrepom Trumpove administracije.

V Bruslju se je zbralo več tisoč kmetov iz vse Evrope, da bi protestirali proti trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriško skupino Mercosur. Protest je potekal na dan vrha voditeljev držav članic EU v belgijski prestolnici.

V Grčiji se kmetje pripravljajo na nadaljevanje protestov, saj je v mestu Serres napovedana ključna seja vsegrške komisije blokad, kjer bodo ocenjevali vladne odgovore na njihove zahteve. Protesti se odvijajo tudi v Strasbourgu, kjer so francoski kmetje s traktorji obkolili Evropski parlament, da bi opozorili na svoje težave. Medtem pa se Grčija sooča z novim valom izbruha ošpic pri ovcah in kozah, ogrožen je heliodrom na otoku Samotraki, v Greveni pa imajo težave z izobraževalnim astronomskim parkom.

Grški vladni predstavnik Pavlos Marinakis je izrazil prepričanje, da bo vlada dosegla dogovor s kmeti glede cene električne energije v kmetijstvu, pri čemer je poudaril postopen pristop. Marinakis je dejal, da je vlada premierja Micotakisa izpolnila več zahtev kmetov kot katerakoli druga vlada doslej in da so potrebne pojasnitve, ki pa zahtevajo dialog.

Iran se sooča z resno gospodarsko in socialno krizo, ki jo zaznamujejo skoraj ničelna rast BDP, naraščajoča inflacija in množični protesti. Protesti, ki so se začeli v začetku decembra 2025, zajemajo različna področja, od kampanj za človekove pravice v mestih do stavk v industrijskih središčih. Dodatno nezadovoljstvo povzroča tudi vse pogostejša uporaba smrtne kazni, saj je bilo v letu 2025 dokumentiranih že več kot 1.000 usmrtitev.

Donald Trump je odredil popolno blokado vseh sankcioniranih naftnih tankerjev, ki vplujejo v Venezuelo ali iz nje izplujejo. ZDA so okrepile prisotnost mornarice ob venezuelski obali in zasegle tanker ob obali. Poudarjeno je bilo, da ZDA dejansko vodijo vojno z Venezuelo in da gre za vojno za nafto. Trumpova administracija blokado prikazuje kot boj proti narkotikom.

Avtobusi podjetja KTEL Solun A.E. redno vozijo na liniji Solun–Atene in obratno, vendar prihaja do zamud, ki v nekaterih primerih trajajo tudi do ene ure. Zamude so posledica obvozov zaradi protestov kmetov.

Dimitris Koutsoumbas je izjavil, da so protesti grških kmetov, ki se odvijajo v Grčiji, izjemni po množičnosti, organiziranosti, kolektivnosti, enotnosti in odločnosti, ter da gre za največji kmečki upor od leta 1996.

Dionizis Temponeras je kritiziral vlado zaradi domnevnih komunikacijskih iger in navideznega dialoga v zvezi s protesti kmetov, poudarjajoč, da nosi odgovornost za rešitev. Kmetje vztrajajo pri blokadah cest, kar povečuje napetosti in pritiska na vlado, da najde rešitev skozi institucionalna pogajanja, ne da bi pri tem ogrozila javne finance. Poslovni svet izraža zaskrbljenost.

Grški minister za kmetijski razvoj in prehrano Kostas Tsiaras je poudaril nujnost dialoga s kmeti in napovedal vrsto ukrepov za podporo kmetijstvu, vključno z ukrepi za izboljšanje likvidnosti pridelovalcev, zagotavljanjem nižjih cen električne energije in posebnimi odškodninami. Tsiaras je tudi izpostavil, da je prenos organizacije OPEKEPE (Plačilna agencija za kmetijske subvencije) na neodvisni davčni organ (AADE) ključnega pomena za transparentnost in učinkovit nadzor.

Sindikat delavcev Starbucksa je sporočil, da so se stotine novih baristov pridružile stavki v 34 mestih ZDA, ki se stopnjuje že od prejšnjega meseca. Protest se je začel na dan 'Red Cup Day' 13. novembra v 65 trgovinah in več kot 40 mestih. V Chicagu stavko podpira tudi 73-letni upokojenec Lenny Lamkin, ki prepričuje stranke, naj ne podpirajo Starbucksa.

Grške poslovne zveze EBETH, VETH, SVE in SEVE so poslale odprto pismo kmetom in vladi v Grčiji, v katerem pozivajo k prekinitvi protestov in iskanju rešitev. Opozarjajo, da podjetja in zaposleni ne morejo prenesti blokad cest, ki povzročajo težave v dobavni verigi.

Kmetje, delavci in študentje so v Solunu z velikim protestom pred osrednjim vhodom v pristanišče poslali jasno sporočilo vladi, da ne bodo sklepali kompromisov. Kmetje so se usklajeno s policijo vrnili na svoje barikade po simbolični triurni blokadi pristanišča.

V Larisi so se kmetje zbrali pred pisarnami poslancev Nove demokracije in protestno raztrosili slamo. S tem so izrazili nezadovoljstvo in sporočili, da so pripravljeni na pogovore le, če bodo na mizi konkretne rešitve za njihove težave. Napovedali so, da ne bodo popustili pri blokadah.

Grško združenje javnih uslužbencev (ΑΔΕΔΥ) je sklicalo 24-urno stavko za torek, 16. decembra, v znak protesta proti vladnemu proračunu in v podporo kmečkim gibanjem. Stavka je bila napovedana na 39. kongresu ΑΔΕΔΥ, javni uslužbenci pa nasprotujejo proračunu grške vlade.

Po množičnih protestih je bolgarska vlada napovedala svoj odstop. Razlog za odstop so bili obsežni protesti državljanov.

V Grčiji je potekala nujna seja vlade pod vodstvom premierja Kiriakosa Micotakisa, kjer so razpravljali o plačilih kmetom preko organizacije OPEKEPE. Seja se je odvijala v palači Maximos, udeležili pa so se je tudi podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis in minister za kmetijski razvoj Kostas Tsiaras. Kmetje medtem nadaljujejo s protesti in blokadami cest.

V Grčiji so kmetje stopnjevali proteste. Kmetje so se pri kraju Prasina Fanarija organizirano odpravili proti letališču, vendar je policija njihov poskus blokirala. Medtem so kmetje iz Nikeje srečali kmete iz blokad E65 v Kardici in Trikali ter se odpravili proti Volosu, kjer so sodelovali pri blokadi pristanišča.

Kmetje so vdrli na stezo letališča v Heraklionu na Kreti, kar je povzročilo prekinitev letov. Incidenti so izbruhnili tudi v Haniji. Osem policistov je bilo ranjenih, zabeleženi so bili tudi napadi na policijska vozila. Storilci so bili identificirani in se bodo soočili s hudimi obtožbami zaradi kriminalne združbe.

V Grčiji potekajo obsežni kmečki protesti, pri čemer so kmetje postavili več deset blokad po vsej državi. Težave so nastale predvsem na avtocesti E65 proti Atenam, kjer so vozniki prisiljeni uporabljati obvoze. Na severu Grčije so predvidena srečanja predstavnikov kmetov, ki naj bi se dogovorili o nadaljnjih korakih.

Predsednik stranke SYRIZA-PS, Sokratis Fámellos, je med obiskom kmečkih blokad v Solunu izjavil, da je boj kmetov pravičen, pošten in nacionalen ter da stoji ob strani kmetom v njihovem boju za subvencije, stroške proizvodnje in zaščito podeželja.

V Solunu so se zaostrile razmere, ko so se kmetje in policija spopadli v kraju Prasina Fanarija, kjer so kmetje poskušali prebiti policijsko blokado. Policija je uporabila kemična sredstva, da bi preprečila kmetom, da bi dosegli letališče Makedonija in postavili blokado. Kmetje vztrajajo pri svojih blokadah po vsej državi.

Nemški Bundestag je po večmesečnih usklajevanjih sprejel zakon o uvedbi nove vojaške službe. Zakon, ki bo veljal od leta 2026, predvideva obvezno zdravniško preverjanje za vse moške, rojene leta 2008 ali kasneje, vendar bo odločitev o služenju vojaškega roka sprva prostovoljna. Gre za posodobitev vojaške službe, ne za ponovno uvedbo splošne vojaške obveznosti. Zakon je bil deležen kritik s strani stranke AfD, ki meni, da mu primanjkuje tradicionalnih vrednot.

Predsednik stranke Grška rešitev, Kiriakos Velopoulos, je dejal, da podpira proteste kmetov in blokade cest, saj je po njegovem mnenju problem v podražitvi cestnin od januarja, ne pa v blokadah cest. Izrazil je tudi mnenje, da Cipras deluje kot slamnati mož, da bi združil volivce Micotakisa.

Protesti grških kmetov se širijo po vsej državi, saj postavljajo nove blokade in krepijo že obstoječe. Na tisoče traktorjev zaseda ključne točke.

Grški premier Kiriakos Micotakis je poudaril, da je njegova vlada odprta za dialog s kmeti glede njihovih protestov. Izrazil je razumevanje za nezadovoljstvo zaradi zamud pri plačilih, a obenem opozoril, da ekstremne akcije ne bodo pomagale. Micotakis je tudi izpostavil, da bodo kmetje v letu 2024 prejeli pol milijarde evrov več sredstev kot v prejšnjem letu.

Predsednik stranke 'Niki', Dimitris Nacios, je obiskal blokado kmetov v Nikeji in izrazil podporo kmetom in živinorejcem. Zahteval je takojšnje izplačilo vseh zakonskih evropskih sredstev, ki se po njegovem mnenju neupravičeno zamujajo. Kmetje so ponovno protestirali zaradi nezadovoljstva in razočaranja nad stanjem, še posebej glede nepravilnosti v organizaciji OPEKEPE.

Delavci Starbucksa so po 'Rdečem dnevu skodelic' 13. novembra, ki je najprometnejši dan v letu, nadaljevali in razširili stavko. Delavci, združeni v Starbucks Workers United, so za več kot dva tedna zaprli trgovino v Seattlu. Starbucks se sooča z agresivnimi taktikami preprečevanja ustanavljanja sindikatov.