Združene države Amerike po napadih v Venezueli prevzele nadzor nad naftnimi viri

Zadržanje venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike je sprožilo obsežne razprave o prihodnosti svetovnega naftnega trga in geopolitičnih posledicah za Rusijo. Venezuela, ki razpolaga z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu, bi pod vplivom Washingtona lahko bistveno spremenila svojo vlogo na trgu. Ameriški predsednik Donald Trump je jasno izrazil namero, da ameriškim naftnim podjetjem ponovno omogoči črpanje v tej južnoameriški državi, s čimer bi ZDA neposredno vplivale na znižanje svetovnih cen energentov. Analitiki ocenjujejo, da takšen razvoj dogodkov predstavlja resno grožnjo ruskemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od prihodkov iz prodaje nafte. Povečana ponudba venezuelske nafte bi povzročila dodaten pritisk na Moskvo in oslabila njen vpliv v regiji. Donald Trump je ob tem poudaril, da Washington ne želi tvegati, da bi na oblast v Caracasu prišel kdorkoli drug, ki ne bi bil naklonjen ameriškim interesom. Operacija odstavljanja Madurovega režima se tako ne kaže le kot vprašanje boja proti kriminalu, temveč kot strateški premik za zagotovitev energetske prevlade ZDA in omejevanje ruskih ambicij.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile ZDA uničile pristaniško infrastrukturo na venezuelski obali, ki naj bi jo narkokarteli uporabljali za tihotapljenje prepovedanih drog. Po navedbah ameriških medijev in virov blizu administracije je operacijo verjetno izvedla obveščevalna agencija CIA z uporabo brezpilotnih letalnikov. Napad predstavlja prvo znano neposredno kopensko vojaško dejanje ZDA na ozemlju Venezuele od začetka kampanje proti narkoterorizmu v Latinski Ameriki. Trump je v izjavi iz rezidence Mar-a-Lago pojasnil, da je prišlo do silovite eksplozije na območju, kjer se tovorijo ladje z narkotiki, in dodal, da so tarče popolnoma uničene. Washington že dlje časa stopnjuje pritisk na vlado Nicolása Madura, ki ga obtožujejo vodenja obsežne mreže za trgovino z drogami. Kljub stopnjevanju napetosti in izvedenim zračnim napadom na morju, v katerih je bilo ubitih več kot sto ljudi, Bela hiša še naprej zanika namero za sprožitev obsežne vojne, čeprav predsednik poudarja, da so Maduru dnevi šteti.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški zračni napad na tarče v Venezueli, kar predstavlja prvo tovrstno posredovanje na celini v zadnjih treh desetletjih. Operacija je vključevala bombardiranje uradnih vladnih poslopij in vojaških baz v prestolnici Caracas, kjer so odjeknile številne eksplozije. Dogodek je sprožil takojšen mednarodni odziv, pri čemer se je britanski premier Keir Starmer že distanciral od napadov in poudaril, da Združeno kraljestvo pri operaciji ni sodelovalo na nikakršen način. Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ko so ameriški uradniki že predhodno napovedovali ostrejše ukrepe proti administraciji Nicolása Madura. Trumpova administracija je operacijo označila za napad na kirurško izbrane cilje, medtem ko venezuelska stran dogajanje opisuje kot imperialistično agresijo in kršitev suverenosti. Britanska vlada namerava v kratkem vzpostaviti stik z Belo hišo, da bi pridobila podrobnejše informacije o dejanskem stanju na terenu in razlogih za nenadno vojaško posredovanje.