Združene države Amerike po zajetju Madura prevzele nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami

Združene države Amerike so po zadnjih analizah v Venezueli dosegle tako imenovano prilagoditev režima namesto njegove popolne zamenjave. Ta pristop se osredotoča na ohranitev obstoječe strukture oblasti v državi, vendar ob hkratni uvedbi pomembnih sprememb v njenem delovanju in političnih usmeritvah. Takšna strategija Washingtona predstavlja odmik od prejšnjih prizadevanj za neposredno odstranitev trenutnega vodstva v Caracasu. Analitiki opozarjajo, da gre za subtilnejšo obliko zunanjepolitičnega pritiska, kjer ZDA s kombinacijo ekonomskih ukrepov in diplomatskih pogajanj vplivajo na notranjo politiko Venezuele. Namesto nasilnega prevrata ali popolne zamenjave vladajoče elite se Washington zdaj osredotoča na postopne reforme, ki bi lahko dolgoročno stabilizirale regijo in zagotovile ameriške interese brez tveganja popolnega kolapsa države. Ta premik v strategiji odraža kompleksnost geopolitičnih razmer v Latinski Ameriki in omejitve neposrednega vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav.

Ameriške sile so v nočni operaciji bombardirale Venezuelo in ugrabile predsednika Nicolása Madura, kar predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je kmalu po napadu v pogovoru za televizijsko hišo Fox News nakazal možnost prihodnjih konfliktov z Mehiko. Kot ključni razlog za posredovanje v Venezueli se navajajo njene ogromne zaloge nafte, pri čemer kritiki opozarjajo na vpliv velikih naftnih korporacij na odločitve Bele hiše. Trump je v intervjuju posebej izpostavil Mehiko in njeno predsednico Claudio Sheinbaum. Čeprav je predsednico označil za sposobno, je zatrdil, da državo v resnici obvladujejo mamilarski karteli, pred katerimi naj bi bila Sheinbaunova prestrašena. Trump je poudaril, da bo glede Mehike »treba nekaj storiti«, in razkril, da je mehiški strani že večkrat ponudil ameriško vojaško pomoč za uničenje kartelov. Odzivi na družbenih omrežjih so polni kritik o vmešavanju v suverenost zavezniške države, še posebej v luči prihajajočega svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga bodo čez pol leta gostile ZDA, Mehika in Kanada.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki specialnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki naj bi po nekaterih poročilih trajala le pol ure, je bila izvedena brez ameriških žrtev. Dogodek je v ameriških medijih sprožil val odzivov; medtem ko nekateri analitiki operacijo označujejo za strateško uspešno potezo, ki bo utrdila vpliv ZDA na zahodni polobli, drugi opozarjajo na morebitne varnostne posledice. Televizijska mreža ABC je v svojem poročanju izpostavila zaskrbljenost glede morebitnih povračilnih ukrepov, vključno s terorističnimi napadi na ameriških tleh, ki bi jih lahko sprožili narko karteli ali privrženci zajetega voditelja. Po drugi strani so analitični zapisi operacijo označili za demonstracijo moči, ki bo verjetno prisilila preostale države v regiji k strateškemu popuščanju pred ameriškimi interesi. Kljub medijskim polemikam ameriška administracija poudarja uspeh operacije pri odstavitvi dolgoletnega venezuelskega diktatorja.