Donald Trump napovedal nadzor nad venezuelsko nafto

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo Združene države Amerike neposredno upravljale z venezuelskimi naftnimi rezervami in prevzele nadzor nad tamkajšnjo industrijo. Po nedavni vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so ameriške elitne enote zajele predsednika Nicolása Madura, je Trump jasno izrazil namero, da bo Washington določal prihodnost te južnoameriške države, dokler ameriški interesi glede energentov ne bodo popolnoma zavarovani. Po njegovih besedah bodo ameriška podjetja vložila milijarde dolarjev v obnovo dotrajane naftne infrastrukture, s čimer želijo ZDA izkoristiti obsežno naravno bogastvo države, ki ga je prejšnji režim po njihovem mnenju zanemarjal. Trumpova administracija je poudarila, da bo nova vlada v Venezueli delovala v tesnem sodelovanju z Belo hišo, kar v praksi pomeni izvajanje navodil iz Washingtona. Poleg gospodarskih načrtov je Trump opozoril tudi sosednje države, zlasti Kolumbijo, da bodo ZDA ohranile močno vojaško prisotnost v regiji in po potrebi znova posredovale. Takšen razvoj dogodkov pomeni korenit preobrat v ameriški zunanji politiki, saj Združene države Amerike zdaj odkrito prevzemajo upravljanje suverene države zaradi njenih naravnih virov, kar sledi neposredno po januarski vojaški aretaciji Nicolása Madura.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po vojaškem posredovanju v Venezueli, ki je vključevalo letalske napade in zajetje predsednika Nicolása Madura, napovedala vzpostavitev popolnega nadzora nad tamkajšnjimi zalogami nafte. Združene države Amerike so sporočile namero o neposrednem upravljanju države, hkrati pa so svoja vrata odprle ameriškim naftnim korporacijam. Odločitev je utemeljena z ameriško odvisnostjo od energentov, kar predstavlja osrednji steber nove zunanje politike Washingtona do Karibov. Dogodki so sprožili val protestov po celotnih Združenih državah Amerike in v tujini, kjer so demonstranti pod geslom »Brez krvi za nafto« obsodili vojaško agresijo in zahtevali umik ameriških sil. Kritiki poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v suverenost tuje države z namenom izkoriščanja naravnih bogastev. Kljub mednarodnemu ogorčenju Washington vztraja pri ohranitvi vojaške prisotnosti, dokler ameriški interesi v energetskem sektorju ne bodo v celoti zavarovani.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno poudaril zahtevo po popolnem dostopu do venezuelskih naftnih virov, kar sledi nedavni ameriški vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je ob tem skušal omiliti predsednikove izjave o neposrednem upravljanju Venezuele, vendar je poudaril, da bodo Združene države Amerike ohranile strog pritisk na državo prek naftnih sankcij. Rubio je izpostavil, da opozicija v trenutnih razmerah v Venezueli ni prisotna, kar Washingtonu omogoča neposredno narekovanje pogojev. V odziv na ameriške pritiske je začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez podala nasprotujoča si sporočila. Čeprav je javno zatrdila, da Venezuela ne bo postala nikogaršnja kolonija, je hkrati pozvala Washington k sodelovanju pri skupni agendi kooperacije. Ta poteza kaže na šibkost nove venezuelske uprave po padcu Madurovega režima in njeno pripravljenost na pogajanja z administracijo Donalda Trumpa, ki v zameno za investicije pričakuje neoviran dostop do energetskega sektorja. ZDA so že začele ponujati ugodne pogoje ameriškim naftnim korporacijam za vrnitev na tamkajšnji trg.