APDEJT.si

Donald Trump, odkar je ponovno postal predsednik ZDA, načrtuje zakon, ki bi sankcioniral države, ki trgujejo z Rusijo. Kitajska pa je v tem času povečala svojo podporo Rusiji, predvsem v kontekstu vojne v Ukrajini.

Francija je kljub vojni v Ukrajini obnovila pošiljke predelanega urana v Rusijo. Tovorna ladja je iz Dunkerqua odplula proti Rusiji, kar je sprožilo kritike Greenpeace, ki izvoz označuje kot 'sramotnega'. Gorivo bo predelano v ruski tovarni, ki nima konkurence v svetu, in nato uporabljeno v francoskih jedrskih elektrarnah. Gre za prvo tovrstno pošiljko po prekinitvi leta 2022, ki jo je odredila francoska vlada.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal ostre sankcije proti državam, ki trgujejo z Rusijo. Republikanci pripravljajo zakonodajo, ki bi sankcionirala države, ki poslujejo z Rusijo, pri čemer bi se na seznamu lahko znašel tudi Iran. Trump je poudaril, da bo vsaka država, ki posluje z Rusijo, deležna zelo ostrih sankcij.

V Vietnamu se prebivalci, kot je Le Thi Minh Tam, soočajo s težavami pri nakupu zlata zaradi skokovite rasti cen in omejitev, ki jih uvaja državna banka. Zlato v Vietnamu ni le nakit, temveč tudi tradicionalna oblika varčevanja, kar povzroča gnečo v zlatarnah in zaskrbljenost med prebivalstvom, ki želi ohraniti svoje premoženje.

Predsednik Trump pripravlja znižanje carin in nove trgovinske sporazume z namenom znižanja cen živil. Medtem pa podatkovni analitik CNN Harry Enten opozarja, da se Trumpove gospodarske številke slabšajo zaradi naraščajoče inflacije, kar bi lahko negativno vplivalo na njegovo podporo.

Združene države in Švica sta dosegli trgovinski sporazum, v skladu s katerim bodo švicarski uvozi v Ameriko obdavčeni z znižano 15-odstotno dajatvijo, so sporočili uradniki. Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je dejal, da je administracija »v bistvu dosegla dogovor«.

Sirija je uradno predala upravljanje pristanišča Tartus, drugega največjega v državi, logističnemu podjetju DP World iz Združenih arabskih emiratov. Podjetje je že začelo z operacijami na podlagi 30-letne koncesijske pogodbe, vredne 800 milijonov dolarjev. Cilj naložbe je posodobitev pristanišča in preoblikovanje v pomembno trgovsko središče v Sredozemlju.

Ministri za finance Evropske unije so se dogovorili, da bodo že leta 2026 uvedli dajatve na pakete nizke vrednosti, ki prihajajo v EU, kar bo prizadelo spletne prodajalce, kot sta Shein in Temu. Ta poteza je odgovor na velik pritok paketov, večinoma iz Kitajske, ki povzročajo nelojalno konkurenco evropskim podjetjem in okoljske pomisleke. Sprva je bila ukinitev oprostitev dajatev za pakete pod 150 evrov načrtovana šele za leto 2028.

Donald Trump je izjavil, da bi prihodki od carin lahko pomagali zmanjšati nacionalni dolg ZDA, medtem ko kritiki opozarjajo, da so Trumpovi trgovinski sporazumi lahko škodljivi. Kitajska je začasno odpravila prepoved izvoza določenih izdelkov v ZDA, kar kaže na spremembe v globalnih dobavnih verigah in ponovnem oboroževanju Evrope.

Donald Trump je napovedal, da bo "vsakomur razen bogatim" izplačal stimulativne čeke v višini 2.000 dolarjev, povezanih s tarifami. Hkrati je kritiziral Vrhovno sodišče zaradi preverjanja njegovih pristojnosti glede uvedbe carin in napadel tiste, ki nasprotujejo njegovi trgovinski politiki, označil jih je za "bedake". Njegova ideja o 50-letni hipoteki je naletela na negativen odziv strokovnjakov, ki opozarjajo na visoke stroške.

Analitiki ocenjujejo, da Trumpova nepredvidljivost pri trgovinskih sporih in izvoznih omejitvah destabilizira Peking, ki se že sooča z gospodarskimi težavami. Medtem so ZDA začele testiranje jedrskega orožja, pri čemer je bil dosežen dogovor s Kitajsko o znižanju carin in ponovnem nakupu ameriškega soje. Kitajski zunanji minister Wang Yi je opozoril na prihajajoči multipolarni svet in pozval k prekinitvi politizacije gospodarskih in trgovinskih vprašanj.

Analitiki, vključno z novinarjem Michaelom Wolffom, po zmagah demokratov na volitvah napovedujejo konec politične dobe Donalda Trumpa. Demokrati so ponovno pridobili podporo latinoameriških volivcev, kar je opozorilo za republikance. Trumpove izjave o gospodarstvu so sprožile val kritik.

Dva sodnika vrhovnega sodišča, ki ju je imenoval Donald Trump, sta izrazila skepticizem glede njegove pristojnosti za uvedbo carin brez odobritve kongresa. Sodišče je obravnavalo argumente o Trumpovih tarifah, kar nakazuje na morebitno omejitev predsedniške moči na področju trgovine.

Ekonomist Luis Angeles kritizira carinsko politiko Donalda Trumpa, saj meni, da trgovinski primanjkljaj ZDA ni nujno negativen. V Kanadi pa se medtem povečuje proračunski primanjkljaj, kar vzbuja zaskrbljenost glede vladnega pristopa k javnim investicijam in morebitnim rezom v ključne storitve.

Kitajska je uvedla nove izvozne omejitve za antimon, volfram in srebro. Ta poteza je prišla po tem, ko je Trump napovedal trgovinski sporazum s Kitajsko, ki naj bi odpravil omejitve izvoza redkih zemeljskih mineralov. Nova ureditev vzbuja vprašanja o trdnosti dogovora med državama.

Predsednik Donald Trump je znižal carine na kitajsko blago, povezano s fentanilom, s 20 % na 10 %, po srečanju s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Znižanje carin je odziv na zavezo Kitajske, da bo ukrepala proti sintetični opioidni krizi.

Primer pred Vrhovnim sodiščem ZDA glede carin Donalda Trumpa razkriva "epski spopad" med konservativnimi pravnimi gibanji. Ena skupina podpira široka pooblastila predsednika pri nacionalni varnosti in zunanji politiki, druga pa ne zaupa vladnemu poseganju v prosti trg. Primer izpodbija odločitve nižjih sodišč, ki so Trumpove carine označile za nezakonit poseg, saj zakon iz leta 1977 ne dovoljuje tako širokih carin.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike obravnava zakonitost uvedbe carin, ki jih je uvedel nekdanji predsednik Donald Trump. Trump je opozoril, da bi morebitna zavrnitev njegovih carin imela resne posledice za ameriško gospodarstvo, saj bi šlo za "vprašanje življenja in smrti za ZDA".

Med ustnimi obravnavami pred Vrhovnim sodiščem ZDA so sodniki izrazili skepticizem glede uvedbe tarif s strani Donalda Trumpa. Obstaja možnost, da bo sodišče zavrnilo Trumpovo uporabo carin s sklicevanjem na zakon o izrednih pooblastilih iz leta 1977. Nekateri republikanci naj bi si potihoma želeli, da bi sodišče zavrnilo Trumpove tarife. Pravosodni minister John Sauer se je soočil s težkimi vprašanji med obravnavo.

Po srečanju med Xi Jinpingom in Donaldom Trumpom je Kitajska sprejela konkretne ukrepe za izvajanje trgovinskega dogovora. Trump je od Xija pridobil nekaj obljub, vendar ni uspel doseči temeljne revizije kitajske trgovinske politike. Obe strani ostajata odvisni druga od druge, vendar sta pridobili nekaj časa z začasno ustavitvijo carin.

Rick Woldenberg, izvršni direktor podjetja Learning Resources, je vložil tožbo proti bivšemu predsedniku Donaldu Trumpu pri vrhovnem sodišču Združenih držav Amerike. Woldenberg trdi, da je Trump z uporabo Zakona o mednarodnih gospodarskih izrednih pooblastilih iz leta 1977 (International Economic Emergency Powers Act) nezakonito uvedel carine na uvoženo blago brez soglasja kongresa. Po besedah Woldenberga te carine podjetju povzročajo milijonske izgube in ovirajo poslovne odločitve.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da države ne postanejo srečnejše, če preprečujejo svojim vodilnim podjetjem, da bi osvajala nove trge. Hkrati pa je francoska Narodna skupščina sprejela amandmaje, ki zvišujejo davke multinacionalnim korporacijam.

Medtem ko Vrhovno sodišče ZDA preučuje Trumpovo pooblastilo za uvedbo carin v skladu z Zakonom o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih (IEEPA), administracija trdi, da so tarife potrebne za reševanje ameriške proizvodnje. Kljub temu sektor ni v težavah, tarife pa so bolj ovira kot pomoč. Bela hiša pripravlja alternative v primeru neugodne sodbe.

Kitajska si kupuje manevrski prostor v trgovinskem sporu z ZDA, pri čemer se osredotoča na EU. Zaradi prevlade na področju redkih zemelj in odvisnosti Nemčije od uvoza mikročipov ima Peking trenutno prednost. Volkswagen je zagrozil s popolno ustavitvijo proizvodnje, če bi Kitajska prepovedala izvoz nujno potrebnih redkih zemelj. Nemčiji in EU bi bilo priporočljivo, da se spomnita na tržno usmerjene vrline in strateško inteligenco.

Kitajska naj bi začasno ustavila preiskave, usmerjene v ameriška podjetja, ki so vključena v dobavno verigo polprevodnikov, in izdala licence izvoznikom redkih zemelj in drugih mineralov, ključnih za visokotehnološke industrije. To informacijo je sporočila Bela hiša.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike bo 5. novembra obravnavalo primer, ki preizkuša obseg predsedniških izrednih pooblastil. Osrednje vprašanje je, ali lahko predsednik z zakonom o mednarodnih gospodarskih izrednih pooblastilih (IEEPA) uvede obsežne carine. Odločitev sodišča bi lahko vplivala na to, ali bo uporaba izrednih pooblastil za obhajanje Kongresa postala rutina vodenja države.

ZDA so zagrozile s povišanjem carin na kitajsko blago, če Kitajska ne bo izpolnila svojih obveznosti, vključno z ustavitvijo izvoza redkih zemelj in ukrepanjem proti pretoku fentanila v ZDA. Ameriški finančni minister Scott Bessent je dejal, da so ZDA pripravljene na ukrepe, če Peking ne bo spoštoval dogovorov.

Turške rafinerije so zmanjšale uvoz ruske nafte, da bi se izognile ameriškim sankcijam in ohranile dostop do evropskih trgov. Največji turški proizvajalci goriva iščejo alternativne dobavitelje nafte, potem ko so ZDA uvedle nove omejitve za ruska naftna podjetja, kot sta Rosneft in Lukoil. Rafinerija SOCAR Turčija je decembra kupila štiri pošiljke nafte iz Iraka, Kazahstana in drugih držav.