Andrej Babiš, novoizvoljeni češki premier, se je že sestal z voditelji Evropske unije, preden je uradno prevzel položaj. Politični analitiki ugibajo, ali bo Češka pod njegovim vodstvom zavzela manj proevropsko in proukrajinsko stališče, pri čemer nekateri opozarjajo na možnost »slovaške poti«. Babiš se je v Bruslju srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in drugimi voditelji, kjer so ga po besedah politologa Milana Školnika želeli »preveriti«.

Nekdanji iraški predsednik Barham Ahmad Salih je bil imenovan za novega Visokega komisarja ZN za begunce, kar pomeni, da Szymon Hołownia ne bo zasedel te funkcije. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v pismu, datiranem z 11. decembrom, sporočil, da bo Salih funkcijo opravljal pet let, začenši s 1. januarjem 2026. Hołownia je konec septembra sporočil, da se je prijavil na javni nabor za to pozicijo, vendar ni bil izbran. Hołownia je dejal, da se ne obremenjuje preveč s tem, kdo bo imenovan na to funkcijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil dvome glede udeležbe ZDA na prihajajočih pogovorih o Ukrajini v Evropi. ZDA naj bi se udeležile srečanja le, če bo obstajala možnost za uspešen izid pogovorov, kar je razumeti kot opozorilo evropskim prestolnicam in Kijevu. Trump je poudaril, da bo odločitev sprejeta na podlagi informacij od partnerjev in da si Washington želi konkretnih rezultatov, ne le ponovne runde pogovorov brez rešitev. Pri tem je omenil tudi "precej ostre besede", ki jih je izmenjal z evropskimi voditelji.

Ameriški predsednik Donald Trump je po navedbah Bele hiše 'zelo frustriran' zaradi Rusije in Ukrajine. Visoki ameriški uradniki naj bi se v soboto v Evropi sestali z uradniki iz Ukrajine, Francije, Nemčije in Velike Britanije, da bi razpravljali o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Če bo ocenjeno, da bo srečanje produktivno, bo Washington poslal svojega predstavnika na pogovore.

Donald Trump želi preoblikovati evropsko politiko, kar se po mnenju mnogih volivcev v velikih evropskih demokracijah že dogaja. Vrnitev Trumpa na položaj ameriškega predsednika je za volivce v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji pomembnejša od izbire nacionalnih voditeljev, kaže mednarodna raziskava Politica. Evropski volivci menijo, da je Trumpovo predsedovanje pomembnejše od njihovih voditeljev, ocenjujejo pa tudi, kako se Mertz, Macron, Starmer in vodstvo EU spopadajo z ameriškim predsednikom.

Venezuelanska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir, María Corina Machado, je po letu skrivanja ponovno stopila v javnost v Oslu, kamor je skrivaj pobegnila s čolnom. Machado je obtožila režim Nicolása Madura, da se povezuje s kriminalnimi mreźmi, in dejala, da je Venezuelo 'zasedena' s strani ruskih in iranskih agentov, Hezbolaha in lokalnih tolp. Prav tako se je bala, da bi ZDA napadle njeno plovilo ob odhodu iz Venezuele.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Kijev ZDA predložil posodobljen mirovni načrt, ki vključuje varnostna jamstva in dogovor o obnovi. Medtem pa naj bi mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino vključeval ponovno vzpostavitev ruskih energetskih tokov v Evropo, velike ameriške naložbe v sektor redkih zemelj v Rusiji in uporabo zamrznjenega ruskega premoženja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da bo o vseh ozemeljskih vprašanjih, povezanih s koncem ruske agresije, odločalo izključno ukrajinsko ljudstvo. Pod pritiskom ZDA je Zelenski načeloma izrazil pripravljenost na nove volitve v Ukrajini, vendar zahteva varnostna zagotovila Evropske unije in ZDA, vključno z varnostjo na spornih in zasedenih območjih.

Predstavniki češke opozicije, med njimi Marek Benda, so se v Bratislavi sestali s slovaškimi kolegi, da bi razpravljali o Benešovih dekretih. Slovaški opozicijski poslanci so poudarili, da nihče ne želi odpirati teh dekretov, ki so po drugi svetovni vojni omejevali lastninske pravice nemške in madžarske manjšine, temveč se razprava osredotoča na to, da se ti dekreti ne bi smeli uporabljati v sedanjosti.

Izraelska skupina za človekove pravice B'Tselem je razkrila umor dveh neoboroženih Palestincev, bratov Nidala in Khaleda ‘Amiraha, v mestu Nablus na Zahodnem bregu s strani izraelskih oboroženih sil. Izraelske enote so brata umorile v ozki ulici, potem ko so ju prisilile, da sta hodila proti njim. Izraelske oborožene sile so izvedle več ubojev, med katerimi je bil najresnejši uboj dveh Palestincev v Jeninu.

Donald Trump je izjavil, da je v telefonskih pogovorih z evropskimi voditelji, vključno s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in britanskim premierjem Keirjem Starmerjem, uporabil "ostre besede" glede Ukrajine. Trump je poudaril, da nima več potrpljenja za mirovna pogajanja v Ukrajini in ponovno pozval k volitvam v Ukrajini.

Tesni evropski zaveznik ZDA je prvič označil Združene države za "varnostno tveganje". Razlog naj bi bila vztrajnost predsednika Donalda Trumpa, da bi Grenlandija postala ameriško ozemlje. Trump je željo po prevzemu nadzora nad Grenlandijo prvič izrazil že v svojem prvem mandatu, vendar se je njegova retorika stopnjevala od začetka drugega mandata, pri čemer ni izključil uporabe gospodarskih ali celo vojaških sredstev za dosego tega cilja. Grenlandija je avtonomno ozemlje Danske, danski voditelji pa večkrat poudarjajo, da otok "ni naprodaj".

Pakistan je Združenemu kraljestvu ponudil izročitev voditeljev združb za spolno zlorabo v zameno za izročitev pakistanskih političnih disidentov, ki živijo v Združenem kraljestvu. Pakistanski mediji poročajo, da je bil predlog podan na zasebnem srečanju med pakistanskim notranjim ministrom Mohsinom Naqvijem in britansko visoko komisarko Jane Marriott v Islamabadu. Naqvi naj bi pozval Združeno kraljestvo, da izroči protivadbne osebnosti, kot sta Shahzad Akbar in Adil Raja.

Ukrajina je poslala prenovljen mirovni načrt ZDA in zahteva demilitarizirano cono ter soglaša z volitvami. Predsednik Zelenski je sklical nujne pogovore s predstavniki 30 držav zaradi pritiska Trumpa glede mirovnega načrta. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je opozoril zaveznike, da bi lahko bila Rusija naslednja tarča in pozval k večjim obrambnim naporom.

Izraelsko ministrstvo za zunanje zadeve je financiralo enotedensko potovanje v Izrael za več kot 1000 ameriških krščanskih sionističnih pastorjev in vplivnežev. Mike Evans, evangeličanski pastor in eden od organizatorjev potovanja, je povedal, da je to prvič v zgodovini, da je Izrael uradno sodeloval s 1000 pastorji, da bi jih imenoval za ambasadorje v boju proti antisemitizmu in za doseganje mladih.

Nova knjiga trdi, da je Izrael v napadih na Libanon leta 2024, vključno z zloglasnim napadom, imenovanem "Operacija Grim Beeper", uporabljal tehnologijo ameriškega podjetja Palantir. Knjiga, biografija izvršnega direktorja Palantirja Alexa Karpa z naslovom "The Philosopher in the Valley: Alex Karp, Palantir, and the Rise of the Surveillance State", tudi navaja, da je Izrael podobno tehnologijo uporabljal tudi pri racijah v Gazi.

Novoimenovani češki premier Andrej Babiš se je v četrtek v Bruslju sestal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyenovo in predsednikom Evropskega sveta Antóniom Costo. Babiša je ob prihodu v Bruselj sprejela von der Leynova.

Medtem ko se Donald Trump predstavlja kot 'mirovni predsednik', naj bi imele korporacije, kot je JPMorgan, velik vpliv na ameriško varnostno in obrambno politiko. Poljski zgodovinar in politolog Mieczysław Ryba poudarja, da je predsednik Karol Nawrocki zaradi svojih odnosov s Trumpom postal eden najvplivnejših politikov v Evropi, pri čemer Donald Tusk ne more izpolniti te vloge.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zahtevala od Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), da se zaveže, da ne bo preganjalo Trumpa. ZDA so grozile s sankcijami proti ICC, če sodišče ne bi opustilo preiskav o ameriških vojakih v Afganistanu in izraelskih voditeljih glede vojne v Gazi. Hkrati pa ZDA pod Trumpom še naprej izvajajo pritisk na Venezuelo, kar nekateri vidijo kot nadaljevanje 'Monroejeve doktrine' in ameriškega vmešavanja v Latinsko Ameriko.

Hči venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado je prevzela Nobelovo nagrado za mir v imenu svoje matere, ki se že 16 mesecev skriva in se ne more varno vrniti v Venezuelo. Nagrada opozarja na krizo v Venezueli, ki jo zaznamujejo gospodarski zlom, množični izgon in omejevanje svoboščin. Poudarja, da je boj v Venezueli sedaj predstavljen kot boj med demokracijo in avtoritarnostjo.

Odbor za zunanjo politiko v parlamentu ni podprl predloga za podporo Ukrajini, temveč je izrazil podporo mirovnim prizadevanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Predsednik odbora Radek Vondráček (ANO) je predlagal, da se podpre Trumpovo prizadevanje za končanje vojne v Ukrajini ob ohranjanju državnosti te države. Odbor je pozval k okrepitvi transatlantskega partnerstva med Češko in Združenimi državami ter zavrnil njegovo razrahljanje, pri čemer je poudaril, da brez vključitve Združenih držav ni mogoč mir.

Mednarodno sodišče v Haagu je razsodilo, da je ruska protitožba proti Ukrajini zaradi genocida dopustna. Sodišče bo tako obravnavalo ruske trditve, da je Ukrajina zagrešila genocid v Donbasu. Odločitev sodišča je razočaranje za Ukrajino, ki je želela dokazati, da so ruske obtožbe o genocidu lažne in predstavljajo zlorabo Konvencije o genocidu.

Ron Paul poroča, da je Pentagon, pod vodstvom Peta Hegsetha, izvedel nov vojaški napad na ladjo, ki naj bi tihotapila droge v vodah Latinske Amerike, predvsem blizu Venezuele. To je že 23. ladja, ki jo je ameriška vojska uničila v tej regiji.

Odbor za Nobelovo nagrado je presenetljivo sporočil, da je venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado na poti v Oslo, da bi prejela Nobelovo nagrado za mir. Machado je skrivno zapustila Venezuelo. Nagrada je povzročila ogorčenje med zavezniki venezuelskega diktatorja Nicolása Madura.

Grški premier Kiriakos Mičotakis se je v palači Maksimos srečal z alžirskim ministrom za zunanje zadeve Ahmedom Attafom. Med srečanjem sta obe strani potrdili močno željo po okrepitvi odnosov in sodelovanja med Grčijo in Alžirijo. Izmenjali so si tudi poglede na regionalni razvoj, s poudarkom na Bližnjem vzhodu.

Ameriške sile so pod Trumpovim ukazom zasegle venezuelski naftni tanker ob obali Venezuele. Opisujejo to kot dramatično zaostritev pritiska na režim Nicolása Madura. Zaseženi tanker je bil povezan s sankcioniranimi naftnimi mrežami, ki vključujejo Venezuelo in Iran. Ameriška vojska je na tanker vdrla s helikopterji, kar so uradniki ZDA upravičili kot napad na nezakonito mrežo za prevoz nafte.

Madžarski premier Viktor Orbán je ostro zavrnil reformo azila Evropske unije in sporočil, da Madžarska ne bo sprejela niti enega migranta. Njegova vlada nasprotuje migracijskim kvotam EU in vztraja, da morajo biti takšne odločitve sprejete soglasno. Orbán meni, da se je Bruselj do Madžarske obnašal nepravično.

Donald Trump je ponovno omenil možnost agresije proti Venezueli in ni izključil napotitve kopenskih sil. To je izjavil v intervjuju za medij Politico, kjer je govoril o svojem odnosu z Evropo in novi doktrini nacionalne varnosti. Medtem je njegov obrambni minister Pete Hegseth pod preiskavo zaradi povzetih umorov na Karibih. V New Yorku in več kot 65 mestih v ZDA so potekali protesti proti Trumpovi administraciji in njeni morebitni vojaški intervenciji v Venezueli. Protestniki so pod sloganom "Ustavite vojno, preden se začne" obsodili imperialistično agresijo v Latinski Ameriki.

Predsednik Trump je na shodu v Pensilvaniji napovedal, da bo opravil telefonski pogovor z voditelji Tajske in Kambodže, da bi jih pozval k miru in rešil njun mejni spor. Tajska in Kambodža sta se medtem obtoževali, da sta v sredinih obmejnih napadih ciljali na civiliste.

Honduraški tožilec je izdal mednarodno tiralico za nekdanjim predsednikom Juanom Orlandom Hernándezom, le nekaj dni po tem, ko ga je pomilostil nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Hernández je bil v ZDA obsojen zaradi trgovine s kokainom in orožjem. Ta poteza se dogaja v času tesnih volitev v Hondurasu, kjer vodi pro-poslovni konservativec, vladajoča levica pa si prizadeva za razveljavitev glasovanja. Primer izpostavlja, kako trgovina z drogami, migracije in ameriška politika vplivajo na Honduras.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost za izvedbo volitev v Ukrajini v nekaj mesecih, če bi partnerji zagotovili varnost med vojno in če bi spremenili volilno zakonodajo. Po poročanju naj bi ukrajinski uradniki predložili najnovejše mirovne predloge ameriškim pogajalcem. Zelenski je omenil možnost pomoči ZDA in Evrope pri zagotavljanju varnosti volitev.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukrajinskemu predsedniku Vladimirju Zelenskemu postavil nekajdnevni rok za odgovor na mirovni predlog, ki vključuje ozemeljske koncesije Rusiji v zameno za varnostna jamstva. Trump naj bi si prizadeval za dogovor do božiča, Zelenski pa naj bi za posvetovanje s svojimi evropskimi zavezniki potreboval več časa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z zahodnimi voditelji v Londonu izjavil, da ni prišlo do dogovora z ZDA glede ozemlja v konfliktu z Rusijo. Ponovil je, da Kijev zavrača umik iz Donbasa, kar je ključna zahteva Moskve za prekinitev ognja. Zelenski je tudi pozval ZDA, da skupaj z evropskimi partnerji pomagajo zagotoviti varnost prihodnjih volitev v Ukrajini, s čimer je odgovoril na namige, da se oklepa oblasti.

Senat ZDA bo prihodnji teden glasoval o resoluciji, ki bi omejila vojaške posege predsednika Donalda Trumpa v Venezueli. Senator Rand Paul je izjavil, da mora Trump za vojaško posredovanje v Venezueli pridobiti dovoljenje kongresa.

Nekdanji britanski premier Tony Blair ne bo sodeloval v odboru za mir v Gazi, ki ga vodi ameriški predsednik Donald Trump. Po poročanju Financial Timesa naj bi bil Blair izključen zaradi pritiska več arabskih in muslimanskih držav. Podrobnosti o odboru za mir ostajajo nejasne, vendar naj bi Blair poskušal vplivati na mirovne načrte za Gazo.

Nemško-palestinski državljan Qassem Massri je vložil tožbo proti nemški vladi zaradi prodaje orožja Izraelu, ki naj bi uničilo življenje njegovi družini v Gazi. Massri želi s tožbo doseči, da bi lahko pogledal svojo družino v oči in da nihče ne bi mogel trditi, da ni vedel za dogajanje. Hkrati pa je predstavnica Hamasa dejala, da je svet priča izraelskim napadom v Gazi in da je to zmaga, kljub trpljenju in izgubi popularnosti v Gazi.

Romunski predsednik Nicușor Dan se je v torek v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Elizejski palači. To je bil prvi uradni obisk Nicușorja Dana, odkar je prevzel funkcijo. Pred srečanjem z Macronom se je Dan sestal s predstavniki romunske skupnosti, kjer naj bi imel nerazumljiv govor.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je po obiskih v Londonu in Bruslju v torek v Rimu srečal s papežem Leonom XIV. v papeški rezidenci Castel Gandolfo. Popoldne je opravil še pogovor z italijansko premierko Giorgio Meloni. To je bilo njuno drugo srečanje v petih mesecih.

V preteklosti so ZDA državne udare izvajale prikrito preko Cie, kar je nakazovalo na zavedanje o njihovi nelegitimnosti. Sedaj pa jih, po navedbah članka, izvajajo odprto, celo z mornarico.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je povabil poljskega predsednika Karola Nawrockega na obisk v Ukrajino in izrazil pripravljenost za srečanje. Poljska stran je potrdila, da potekajo diplomatska prizadevanja za določitev datuma srečanja. Odziv poljske predsedniške palače poudarja pomembnost odnosov z Ukrajino, a obenem omenja potrebo po simetriji v odnosih in priznanju poljske pomoči.

Izrael je zavrnil predlog Katarja in Turčije, ki predvideva prenos orožja Hamasa na Palestinsko upravo, ki naj bi upravljala Gazo, ali njegovo skladiščenje pod mednarodnim nadzorom. Izraelski viri poročajo, da načrt ni sprejemljiv.

Japonska naj bi pritiskala na Združene države, da okrepijo javno podporo premierki Sanae Takaichi v sporu s Kitajsko, ki ga je sprožila njena nedavna izjava o pripravljenosti braniti Tajvan. Japonska vlada naj bi bila razočarana nad, po njihovem mnenju, nezadostno podporo Washingtona, potem ko je ameriški veleposlanik v Tokiu George Glass prejšnji mesec dejal, da imata Trump in njegova ekipa 'njeno podporo'.

Posebni odposlanec ZDA za Sirijo, Tom Barrack, je izjavil, da so se "dobronamerne monarhije" na Bližnjem vzhodu "najbolje obnesle". Na panelu o Siriji med forumom v Dohi je Barrack pohvalil sirsko upravo predsednika Ahmada al-Sharaa za "epski" in "herojski" dosežek po padcu Bašarja al-Assada decembra 2024. Barrack je posvaril pred zahodnimi prizadevanji za vsiljevanje demokratičnih modelov na Bližnjem vzhodu, saj naj takšne pobude "niso bile uspešne". Njegove izjave so sprožile kritike, saj so ZDA podprle številne bližnjevzhodne monarhije, ki so znane po kršenju človekovih pravic.

Venezuela organizira globalno gibanje za mir in suverenost v Caracasu, medtem ko se stopnjujejo napadi Washingtona. Na tisoče ljudi se je zbralo na protestih v 65 mestih po Združenih državah Amerike, da bi izrazili nasprotovanje vojaškim grožnjam ZDA proti Venezueli. Proteste so skupaj organizirale organizacije, kot so ANSWER Coalition, The People's Forum, Black Alliance for Peace, CODEPINK, Palestinian Youth Movement in Party for Socialism.

Ministri notranjih zadev Evropske unije so se dogovorili o novih pravilih za boj proti ilegalnim migracijam. Hrvaški minister Davor Božinović je izpostavil, da bodo novi ukrepi prispevali k varnosti in razbremenitvi hrvaških meja. Hrvaška je bila izvzeta iz spornega sklada solidarnosti.

Alastair Crooke analizira, da ruski predsednik Vladimir Putin ne išče zgolj dogovora, temveč vztraja pri sklenitvi pravno zavezujoče pogodbe. Članek razpravlja o geopolitičnih napetostih in stališčih Rusije v mednarodnih odnosih.

Ponovno je izbruhnilo nasilje med Tajsko in Kambodžo, pri čemer se državi medsebojno obtožujeta kršenja dogovorjene prekinitve ognja. Tajska je izvedla zračne napade na Kambodžo, kar je dodatno zaostrilo že tako napet obmejni konflikt. Prekinitev ognja med državama je po kratkem času znova prekinjena, poročajo o streljanjih in žrtvah.

Po poročanju New York Timesa so svetovalci leta 2020 opozorili takratnega predsednika Joeja Bidna, da bi njegovi načrti glede migracij lahko povzročili "kaos" na ameriški meji. Opozorili so ga, da bi sistem lahko bil preobremenjen in da bi to lahko Donaldu Trumpu prineslo drugi mandat. Biden naj bi ta opozorila ignoriral.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi se 29. decembra srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v njegovem letovišču Mar-a-Lago na Floridi, je poročal dopisnik Jerusalem Posta Lahav Harkov.

Napetosti med Tajsko in Kambodžo so se zaostrile, ko so tajska letala F-16 izvedla zračne napade na kambodžanske artilerijske položaje in poveljniške centre v provinci Odar Mianchei. Do napadov je prišlo po tem, ko so kambodžanske granate in rakete ubile dva tajska vojaka in ranile štiri v Ubon Račatani. Spopadi so trajali več kot 30 minut, meje so bile zaprte, evakuiranih pa je bilo več kot 385.000 Tajcev. Tajska je izvedla zračne napade, da bi zadušila napade s strani Kambodže.

Dogodki dne 8. decembra 2025 nakazujejo, da se svetovna ureditev preoblikuje v tripolarno, kar ima pomembne geopolitične posledice.

Države članice Evropske unije so se dogovorile o strožjih pravilih glede izgonov zavrnjenih prosilcev za azil. Cilj je povečati pritisk na te osebe in učinkoviteje izvajati postopke odstranitve. Predvidene so spremembe, ki bi omogočale zavračanje prosilcev za azil že na zunanjih mejah EU.

Tajska je sprožila zračne napade vzdolž sporne meje s Kambodžo, pri čemer obe strani druga drugo obtožujeta kršitve premirja, ki ga je posredoval Donald Trump. Tajski uradniki trdijo, da so kambodžanske enote prve odprle ogenj s strojnicami in težkim orožjem. Zaradi spopadov naj bi evakuirali skoraj 400.000 ljudi.

Po kritikah Donalda Trumpa naj bi bil Zelenski pripravljen razmisliti o izvedbi volitev v Ukrajini, pri čemer bi za pomoč pri zagotavljanju varnosti zaprosil ZDA in Evropo. Trumpovi odposlanci naj bi Zelenskemu postavili ultimat, v katerem mu dajejo le nekaj dni časa za odgovor na predlagani mirovni sporazum, ki bi zahteval ozemeljske koncesije.

Članek obravnava vlogo zveze Nato kot ključnega elementa ameriške zunanje politike v Evropi od njene ustanovitve leta 1949. Poudarja, da ameriške politične in politične elite še naprej podpirajo ključne predpostavke o pomembnosti Nata za ameriško strategijo globalne prevlade.

Rusija je izrazila globoko zaskrbljenost glede vojaške prisotnosti ZDA v južnem Karibskem morju in posvarila pred morebitnim prehodom v neposredno vojaško akcijo. Kremelj je poudaril, da Moskva stoji ob strani Caracasu in pozval administracijo Trumpa, naj se izogne zaostrovanju napetosti, ki bi lahko privedle do odprtega in nepotrebnega konflikta. Ruski namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov je kritiziral željo Washingtona po vzpostavitvi brezpogojne prevlade v regiji.

Volodimir Zelenski je po pogovorih z evropskimi voditelji v Londonu napovedal, da bo Ukrajina ZDA v torek posredovala nov predlog mirovnega načrta. Trump je medtem izrazil prepričanje, da Zelenski ni pripravljen podpisati mirovnega predloga, ki so ga pripravile ZDA.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal, da se bo druga faza premirja v Gazi začela "zelo kmalu". Izjava prihaja v času občutljivih pogovorov o nadaljevanju prekinitve ognja med Izraelom in Hamasom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da ne bo dovolil oblikovanja palestinske države, saj meni, da bi bil njen edini namen uničenje Izraela. To je dejal na konferenci za medije v Jeruzalemu z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem. Kljub nemški podpori neodvisni palestinski državi, Netanjahu vztraja pri svojem stališču. Poleg tega je Netanjahu napovedal skorajšnjo prehod v drugo fazo dogovora o premirju v Gazi, čeprav pričakuje težave. Poudaril je, da je cilj končati vladavino Hamasa v Gazi.

Senator Rand Paul se je pridružil drugim senatorjem v poskusu preprečitve enostranskih napadov predsednika Trumpa na Venezuelo. Medtem je Trump izrazil nezadovoljstvo nad teksaškim kongresnikom Henryjem Cuellarjem, ki se je vrnil k demokratom po tem, ko ga je Trump pomilostil zaradi obtožb o korupciji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal, da se bo decembra srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Srečanje naj bi bilo osredotočeno na dvostransko sodelovanje, regionalno varnost in dogajanje na Bližnjem vzhodu. Netanjahu je poudaril, da ostaja politična priključitev Zahodnega brega predmet razprav.

Predsednik Karol Nawrocki je izrazil razočaranje nad izjavami premierja Donalda Tuska glede reparacij od Nemčije. Poudaril je, da bi moralo biti vprašanje reparacij enotno stališče vseh političnih akterjev in da je pričakoval usklajenost z Tuskom pri tem vprašanju.

Podpora Izraelu v ZDA upada, zato si pro-izraelske sile prizadevajo omejiti in oblikovati ameriški diskurz. Zaradi grožnje preusmeritve ameriškega bogastva in orožja v Izrael, si prizadevajo zatreti informacije in mnenja, ki povzročajo to spremembo.

Kanada je z veliko zamudo umaknila sirsko vladajočo organizacijo HTS (Hayat Tahrir al-Sham) s svojega seznama terorističnih organizacij. To se je zgodilo eno leto po tem, ko je bil nekdanji predsednik Bašar al-Asad strmoglavljen in je pobegnil v Moskvo. HTS je nastala iz sirske al-Kaide, kar povzroča zadrego.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je imel dolg in konstruktiven telefonski pogovor s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, in Trumpovim zetom Jaredom Kushnerjem. Poljske teme niso bile omenjene.

Ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da so se možnosti za končanje konflikta med Rusijo in Ukrajino znatno povečale. Trenutni trenutek je označil za najboljšo priložnost za dosego miru. Izjava prihaja v času pogovorov v Moskvi med ameriškim odposlancem in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o mirovnem sporazumu, ki ga predlagajo ZDA.

Več držav, vključno s Španijo in Irsko, je napovedalo bojkot Evrovizije 2026 zaradi odločitve, da bo na tekmovanju sodeloval Izrael. Irska se letos ne bo udeležila tekmovanja, medtem ko so Slovenija, Španija in Nizozemska že umaknile svojo udeležbo. Islandija še ni sprejela dokončne odločitve, vendar jo Björk podpira pri bojkotu. Nekdanja zmagovalka Evrovizije je izrazila podporo Irski zaradi opozarjanja na razmere v Gazi.

Slovaški predsednik Peter Pellegrini je izrazil prepričanje v izboljšanje odnosov s Češko in ponovno vzpostavitev medvladnih posvetovanj po imenovanju Andreja Babiša, predsednika stranke ANO, za češkega premierja. Pellegrini je pohvalil nedavni obisk delegacije, ki jo je vodil novi predsednik češkega parlamenta Tomio Okamura, in dejal, da se ne namerava srečati s predstavniki prihodnje češke opozicije med njihovim napovedanim obiskom Bratislave.

Predsednik Donald Trump je sodeloval pri žrebu za svetovno prvenstvo v nogometu na Kennedyjevem centru in se ob tem pošalil. Prejel je tudi nagrado FIFA za mir od predsednika FIFA Giannija Infantina. Trump je tudi pozval k spremembi imena za ameriški nogomet.

Velika Britanija je uvedla nove sankcije proti Rusiji po javni preiskavi o smrti ženske, ki je bila leta 2018 v Veliki Britaniji zastrupljena z živčnim strupom novičok. Preiskava je za njeno smrt okrivila ruskega predsednika Vladimirja Putina. London je tudi poklical veleposlanika Kremlja, da bi se odzval na ugotovitve preiskave in na, kot so dejali, »tekočo kampanjo sovražnih dejavnosti« proti Veliki Britaniji. Zaključek javne preiskave o smrti Dawn Sturgess je, da je Putin odgovoren.

Vodja laburistov, Sir Keir Starmer, se bo v ponedeljek v Downing Streetu srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter francoskim in nemškim voditeljem, kjer bodo nadaljevali pogovore o končanju vojne v Ukrajini. Medtem je pricurljal posnetek telefonskega pogovora, ki naj bi razkrival strah evropskih voditeljev, vključno s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, pred možnostjo, da bi Donald Trump dosegel mirovni sporazum za Ukrajino.

Članek obravnava porast antisemitizma na Irskem, zlasti med irskimi katoličani, v luči izraelsko-hamaske vojne. Poudarja, kako je konflikt razkril nestrpnost in sovraštvo do Judov na Irskem.

Francoski predsednik Emmanuel Macron zanika, da bi v zaupnem telefonskem pogovoru z evropskimi voditelji izrazil zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi ZDA "izdale Ukrajino", kot je poročal nemški časnik Der Spiegel. Macron vztraja pri sodelovanju z ZDA glede vprašanja Ukrajine.

Izrael je napovedal načrte za enosmerno odprtje mejnega prehoda Rafa med Gazo in Egiptom, kar je sprožilo mednarodne skrbi glede etničnega čiščenja in preprečevanja humanitarne pomoči. Osem muslimanskih držav, vključno z Egiptom in Katarjem, je izrazilo nasprotovanje takšni potezi. Hkrati je Maroko sredi genocida v Gazi napovedal odprtje tovarne izraelskih dronov blizu Casablance, kar je del gospodarskega in vojaškega zbliževanja z Izraelom. Profesor Norman Finkelstein je Izrael označil za mafijsko državo judovske nadvlade, ki izvaja agresijo in propagando.

Zastopniki Združenih držav in Ukrajine so se na srečanju na Floridi strinjali, da je za napredek pri doseganju miru ključna pripravljenost Rusije, da pokaže resnično zanimanje za mir in sprejme ukrepe za končanje spopadov. V pogovore je bil vključen tudi Jared Kushner, zet Donalda Trumpa, čigar vloga je pri ukrajinskih predstavnikih vzbudila previdni optimizem. Kushner se je poleg srečanja na Floridi udeležil tudi pogovorov v Ženevi in kasneje obiskal Moskvo, kjer se je srečal z ruskim predsednikom.

Predsednik Trump naj bi se ta teden pogovarjal z vrhovnimi svetovalci o morebitnih ameriških napadih na Venezuelo, da bi tam izvedli zamenjavo režima. Zahodni politični in medijski razred trenutno prikazuje venezuelskega predsednika Madura kot »diktatorja«, ki ga je treba nujno odstraniti z oblasti.

Ukrajinska in ameriška delegacija sta se sestali, da bi razpravljali o mirovnem načrtu, medtem ko so potekali pogovori tudi med ZDA in Rusijo. Kljub temu, da neposredni mirovni pogovori še niso mogoči, številni mediji poročajo o morebitnem skorajšnjem koncu vojne. ZDA in Ukrajina se strinjata, da je konec vojne odvisen od Rusije.

Ameriška mejna patrulja je napovedala uvedbo pristojbine v višini 5.000 ameriških dolarjev za nezakonite prebežnike, stare 14 let in več, ki vstopijo v državo brez pregleda. Ministrstvo za domovinsko varnost ZDA je ob tem razglasilo, da je meja »najvarnejša« v zgodovini Združenih držav.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom Kitajske izrazil zaskrbljenost zaradi tveganja razpada mednarodnega reda. Poudaril je pomembnost dialoga med Kitajsko in Francijo v tem kontekstu. Macron je že četrtič obiskal Kitajsko, da bi poskušal prepričati kitajskega predsednika Xi Jinpinga, naj pritisne na ruskega predsednika Vladimirja Putina, vendar pri tem ni bil uspešen.

Grški minister za energijo, Stavros Papasavrou, je v Washingtonu nadaljeval s serijo srečanj, osredotočenih na krepitev energetskega sodelovanja med Grčijo in Združenimi državami. Poudaril je vlogo Grčije v koridorju IMEC in napovedal, da bo naslednje ministrsko srečanje v formatu 3+1 potekalo aprila v Washingtonu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z "zelo, zelo strogimi" sankcijami proti Rusiji in Ukrajini, če mirovni pogovori ne bodo uspešni. Hkrati naj bi Rusija vsa pogajanja o končanju konflikta v Ukrajini vodila izključno s Trumpom. Pogajanja otežujejo interesi ameriškega vojaško-varnostnega kompleksa, ki s konfliktom ustvarja dobiček.

Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je dejala, da Trumpova administracija namerava razširiti seznam držav, za katere velja prepoved potovanja v ZDA, na več kot 30. Trenutno prepoved velja za 19 držav.

Predsednika Ruande, Paul Kagame, in Demokratične republike Kongo, Félix Tshisekedi, sta v Washingtonu podpisala mirovni sporazum, s katerim naj bi končali desetletja trajajoč konflikt med državama. Pri podpisu je sodeloval tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je bil deležen pohval za svoje posredovanje pri doseganju dogovora. Sporazum naj bi prinesel mir v vzhodni Kongo, kjer se konžanska vojska bori proti oboroženim skupinam, ki jih podpira sosednja Ruanda.

Član italijanske Demokratske stranke (PD) Piero Fassino je obiskal Izrael in izrazil podporo državi, kar je sprožilo kritike. Giorgio Cremaschi v članku kritizira Fassina zaradi izražanja podpore državi, ki jo označuje kot genocidno, zlasti v luči nedavnih smrti palestinskih otrok. Drugi člani stranke, kot je Pina Picierno, so opozorili na antisemitizem. Razprava se osredotoča na stališče PD glede izraelsko-palestinskega konflikta.

Vladimir Putin je zaključil dvodnevni obisk v New Delhiju, kjer je z indijskim premierjem Modijem razpravljal o poglobitvi gospodarskih in strateških vezi. Putin je obljubil neprekinjene dobave poceni nafte Indiji in skupno proizvodnjo orožja, pri tem pa se je vprašal o morebitnem kaznovanju Indije s strani ZDA.

Trumpova administracija je bila obtožena nezakonitega ubijanja civilistov, kar so priznali, a trdijo, da ni bilo ‘nezakonito’. Donald Trump je pomilostil Tima Leiwekeja, soustanovitelja Oak View Group, le nekaj mesecev po tem, ko ga je ministrstvo za pravosodje obtožilo goljufije pri ponudbah. Zvezna velika porota je Leiwekeja obtožila po preiskavi ministrstva.

Poročilo New York Timesa razkriva, da ameriška diplomacija doživlja krizo, saj kar 98 odstotkov diplomatov poroča o strmem padcu morale na delovnem mestu po prihodu Trumpove administracije januarja. Predsednik Ameriškega združenja zunanjih služb (A.F.S.A.), John Dinkelman, opozarja, da se ameriški diplomatski službi povzroča škoda, ki jo bo država čutila desetletja. Prihajajoče poročilo A.F.S.A. svari, da se ameriška diplomatska zmogljivost 'uničuje od znotraj', saj so izkušeni diplomati odpuščeni ali zapuščajo svoje vladne vloge.

Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija so napovedale bojkot Evrovizije leta 2026, ker je bilo Izraelu dovoljeno sodelovanje. Odločitev Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da Izraelu dovoli sodelovanje, je sprožila val neodobravanja.

Karoline Leavitt, tiskovna predstavnica Bele hiše, je na družbenem omrežju X delila članek, ki poziva k zamenjavi režima v Venezueli s podporo Donalda Trumpa. Objava prihaja v času, ko administracija ZDA razmišlja o možnosti vojaškega posredovanja v državi. Članek je napisala María Corina Machado, venezuelska aktivistka in voditeljica opozicije proti predsedniku Nicolásu Maduru, ki je prejemnica Nobelove nagrade za leto 2025. Medtem kritiki opozarjajo, da ZDA nimajo pravne podlage za napad na Venezuelo ali za strmoglavljenje njene vlade.

Britansko raziskovanje je zaključilo, da je ruski predsednik Vladimir Putin moralno odgovoren za smrt britanske državljanke, ki je bila žrtev zastrupitve z živčnim strupom novičok, namenjene nekdanjemu dvojnemu agentu Sergeju Skripalu in njegovi hčerki Juliji. Britanija je zaradi tega uvedla nove sankcije proti Rusiji in poklicala ruskega veleposlanika. Medtem je ameriška vlada začasno ukinila del sankcij proti ruskemu naftnemu podjetju Lukoil, da bi omogočila nemoteno delovanje bencinskih servisov izven Rusije.

Palestinska komiteja na Norveškem je pozvala norveško radiotelevizijo NRK k bojkotu Evrovizije. Več držav je napovedalo bojkot prireditve, medtem ko je irski medij poročal o izjavi izraelskega novinarja, ki je Irsko označil za 'malčka', ki bojkotira Evrovizijo. Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je potrdila sodelovanje Izraela na tekmovanju, kljub pozivom k izključitvi.

V iztečenem posnetku telefonskega pogovora med evropskimi voditelji, ki ga je objavil nemški Spiegel, je francoski predsednik Emmanuel Macron opozoril, da bi Združene države lahko 'izdale' Ukrajino. Razprava je potekala o tem, kako zaščititi Kijev v morebitnih mirovnih pogajanjih z Rusijo, pri tem pa naj bi se evropski voditelji bali, da bo Washington zapustil Ukrajino glede ozemeljskih vprašanj in varnostnih jamstev.

Predsednik Trump je poslal kratko, ročno napisano pismo sirskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju, nekdanjemu voditelju Al-Kaide, ki je s svojo skupino džihadistov, znano kot Hayat Tahrir al-Sham (HTS), pred skoraj enim letom prevzel oblast v Damasku. V pismu je Trump zapisal: "Ahmed, ti boš velik voditelj – in Združene države ti bodo pomagale!"

Grški zunanji minister Giorgos Geraperitis je ob prihodu na Dunaj poudaril zavezanost Grčije mednarodnemu pravu, njeno vlogo v EU in Natu ter pomen soočanja z agresijo. Izpostavil je, da je Grčija v zadnjih letih osrednja točka mednarodnega dogajanja in ključni dejavnik pri oživljanju OVSE ter v Varnostnem svetu Združenih narodov.

Mreža MSNBC je poostren nadzor nad migracijami iz držav v težavah s strani predsednika Trumpa označila za "belo nacionalistično agendo". Komentatorji so sprožili ostre rasistične napade, kar kaže na paniko v mreži, ki je zdaj znana kot MSNOW.

Predsednik Donald Trump se je znašel pod plazom kritik, potem ko je somalijske priseljence označil za 'smeti' in izpostavil kongresnico Ilhan Omar, ki je v Združene države Amerike prispela leta 1995, ko je njena družina pobegnila pred somalijsko državljansko vojno. Omarjeva je Trumpove izjave označila za demonizacijo etničnih skupin.

Dogovor med Ruando in Demokratično republiko Kongo, ki ga je posredovala administracija Donalda Trumpa, ni prinesel miru. Hkrati so v ZDA Inštitut za mir preimenovali po Trumpu in njegovo ime dodali na sedež organizacije, kar je sprožilo spore glede nadzora nad inštitutom.

Prizadevanja Nicolása Madura za pogajanja o varnem izhodu iz oblasti so propadla, saj je ameriški predsednik Trump zavrnil njegove zahteve, ki so vključevale amnestijo in odpravo sankcij. Domnevni ameriški rok za Madurov odhod je minil brez incidentov, povečuje pa se nadzor nad domnevnimi vojnimi zločini v nedavnih napadih na Karibe.

Nekdanji uradnik Trumpove administracije, Robert Spalding, je napovedal spremembo režima v Venezueli do božiča, medtem ko ZDA zaostrujejo odnos do države. Nicolás Maduro je potrdil, da je bil telefonski pogovor z Donaldom Trumpom prisrčen. Senatorji so ponovno uvedli zakon o vojnih pooblastilih. Medijske hiše so ignorirale izjavo nekdanjega vodje venezuelske vojaške obveščevalne službe Huga "El Pollo" Carvajala.

Združene države Amerike so v Venezuelo poslale letalo z 266 venezuelskimi migranti. Letalo družbe Eastern Airlines je prispelo iz Phoenixa v Arizoni in pristalo na mednarodnem letališču Maiquetia blizu Caracasa. Zunanji minister Yvan Gil je potrdil prihod letala.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je evropske zaveznike v Natu obtožil "vojnega fanatizma" in podprl načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino. Madžarska ne bo poslala Ukrajini orožja ali denarja in podpira Trumpova prizadevanja za mir.

Nekateri člani ameriškega kongresa so bili kritizirani zaradi domnevnega zanikanja genocida, ki naj bi ga Izrael izvajal v Gazi. Kljub obtožbam organizacij, kot sta Amnesty International in Human Rights Watch, ter resoluciji kongresnice Rashide Tlaib, večina zakonodajalcev še naprej podpira Izrael z milijardami dolarjev v obliki orožja. Kritiki trdijo, da je to zanikanje potrebno za nadaljevanje financiranja izraelske vojske, čeprav naj bi ta izvajala genocid.

Japonska premierka Sanae Takaichi se očitno umika pred nedavnimi zaostrenimi kazenskimi ukrepi, ki jih je Kitajska uvedla proti Tokiu na področjih trgovine, diplomacije in turizma. Peking že tedne stopnjuje pritisk, potem ko je nova japonska vlada izrazila podporo Tajvanu.

Administracija Donalda Trumpa je sprožila ogorčenje zaradi ubojev številnih Venezuelcev. Sekretar za vojno Pete Hegseth je izjavil, da so šele začeli ubijati narkoteroriste. Trump in Hegseth izkoriščata situacijo, ki jo je s svojo politiko pred leti omogočil Barack Obama.

Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, ki zahteva umik Izraela s palestinskih ozemelj, zasedenih od leta 1967, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, ter priznanje pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe in ustanovitve neodvisne države. Za resolucijo je glasovalo 151 držav. Odbor Združenih narodov proti mučenju (CAT) je izdal ostro poročilo, ki opisuje, kako je Izrael vzpostavil sistem mučenja nad Palestinci.

Japonska in Kitajska sta se obtožili, da sta druga drugi izgnali ladje iz voda okoli otokov Senkaku, ki so pod japonskim nadzorom. Obe državi trdita, da je druga kršila njuno suvereno ozemlje. Japonska je pred tem sporočila, da je iz spornih voda izgnala dve kitajski ladji.

Jared Kushner, zet nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je znašel pod drobnogledom zaradi svoje vloge v zunanji politiki ZDA. Analitik Judd Legum trdi, da je Kushner s svojim sodelovanjem v pogajanjih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede potencialnega mirovnega sporazuma v Ukrajini in pri pogajanjih o Gazi verjetno kršil zakon, saj bi kot predstavnik Trumpove administracije lahko bil opredeljen kot poseben vladni uslužbenec. Poleg tega je politologinja Laurence Nardon kritizirala Trumpovo zunanjo politiko, ki naj bi s svojim ignoriranjem mednarodnega prava in ustaljenih zavezništev jezila Trumpove podpornike.

Spletna stran Natural News poroča, da naj bi nedavne izjave komentatorke Melanie Phillips na pro-izraelski konferenci spodbujale etnično superiornost in ogrožale spoštovanje med narodi. Po njihovem mnenju takšna retorika spodbuja globalne delitve in predstavlja grožnjo univerzalnim človekovim pravicam.

Srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim odposlancem Steveom Witkoffom v Moskvi ni prineslo zbližanja stališč glede ozemelj v Ukrajini, ki jih je zasedla ruska vojska. Kljub temu Kremelj napoveduje nadaljnja srečanja z ZDA za dosego miru v Ukrajini. Srečanje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z Witkoffom in Jaredom Kushnerjem je bilo nenadoma odpovedano, Zelenski pa se vrača v Ukrajino.

Trumpova administracija je začasno ustavila obdelavo prošenj za priselitev in azil iz 19 držav, ki jih obravnava kot 'visoko tvegane'. Ukrep je bil uveden zaradi varnostnih preverjanj in razgovorov, prizadetih pa je več držav, vključno z Afganistanom in Somalijo. Odločitev je bila sprejeta zaradi nacionalne varnosti in javne varnosti.

Administracija Donalda Trumpa pripravlja mirovni sporazum, ki bi Rusiji ponudil pomemben koncesijo: ameriško priznanje ruskega nadzora nad ukrajinskim ozemljem. Nizozemski premier Mark Rutte pa pričakuje, da bo Ukrajina mesečno prejemala milijardo dolarjev pomoči.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zagrozil Donaldu Trumpu po njegovi izjavi, da bo vsaka država, ki trguje z drogami v ZDA, izpostavljena napadu. Petro je Trumpu odgovoril z besedami o "prebujenju jaguarja". Članek na Left Voice trdi, da Trumpu ni mar za trgovino z drogami, ampak za prevlado nad Latinsko Ameriko.

Češki predsednik Petr Pavel je na vrhu držav Višegrajske skupine (V4 – Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska) v Ostřihomi pozval k odprti razpravi o različnih stališčih glede zunanje in varnostne politike. Poudaril je, da je več tem, pri katerih se V4 strinja, kot tistih, pri katerih se razhajajo, in izrazil potrebo po delu na tistih področjih, ki države razdvajajo. Pavel je tudi opozoril pred škodljivimi ekstremi in zgolj kritiko Evropske unije.

Zaradi preiskave proti Federici Mogherini zaradi suma korupcije in favoriziranja pri dodeljevanju pogodb, se je njeno ime povezalo s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, kar bi lahko ogrozilo njen položaj. Federica Mogherini je po aretaciji odstopila s položaja rektorice College of Europe. O svoji odstopni izjavi je osebno obvestila zaposlene in študente.

Predsednik Trump naj bi se ta teden s svojimi svetovalci pogovarjal o možnih napadih ZDA na Venezuelo, s ciljem osvoboditve države izpod tiranije.

Malezijsko ministrstvo za promet je napovedalo, da bodo 30. decembra obnovili iskanje letala Boeing 777, ki je izginilo marca 2014 na poti iz Kuala Lumpurja v Peking. Na krovu je bilo 239 ljudi, izginotje pa velja za eno največjih letalskih ugank.

Grški zunanji minister Jorgos Geraperitis se je udeležil zasedanja zunanjih ministrov držav članic Nata, kjer so razpravljali o Ukrajini, južni soseščini in položaju Grčije v Natu. Geraperitis je poudaril, da agresivnost in revizionizem nimata mesta v sodobnem svetu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi ameriškega predsednika Donalda Trumpa prosil za nadaljnjo podporo pri njegovi zahtevi za pomilostitev v dolgoletnem korupcijskem primeru. Trump pa je Netanjahuja opozoril, naj ne ovira stabilnosti Sirije, kar je redka kritika izraelske ekspanzionistične politike v južni Siriji, kjer je izraelska vojska izvedla smrtonosne napade.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na forumu "Rusija kliče" objavil osvojitev Pokrovska in Volčanska ter povabil tuje novinarje, da si ogledajo mesto. Hkrati je svetovalec Jurij Ušakov poročal o konstruktivnem peturnem pogovoru med Putinom in posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, o reševanju konflikta v Ukrajini.

Papež Leo XIV. je opozoril ZDA pred invazijo na Venezuelo z namenom odstranitve predsednika Nicolása Madura, v času krepitve ameriške vojaške prisotnosti na Karibih in groženj z vojno za spremembo režima. Maduro se je pojavil v javnosti po govoricah, da je pobegnil iz države.

Nekdanji ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je izjavil, da so ga odpustili, ker je bila njegova priljubljenost po anketi leta 2024 višja od priljubljenosti predsednika Volodimirja Zelenskega. Kuleba je tudi dejal, da državljani želijo predčasne volitve, ki naj bi se zgodile takoj po prekinitvi ognja.

V Caracasu je predsednik Nicolás Maduro na množičnem shodu imenoval nov politični biro PSUV. Hkrati je zavrnil ultimat ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki mu je do 28. novembra ponudil varen izhod iz oblasti v zameno za osebno varnost. Maduro se je odločil, da bo kljub grožnjam ZDA ostal na oblasti.

V Fort Worthu v Teksasu so aretirali afganistanskega državljana Mohammada Dawooda Alokozaya, starega 30 let, zaradi groženj z izdelavo bombe, izvedbo samomorilskega napada in ubijanjem Američanov. Grožnje je objavil v videoposnetku na več platformah družbenih medijev.

Predsednica Sheinbaum je ponovno potrdila suverenost Venezuele, medtem ko ZDA nadaljujejo s pritiski, ki so po mnenju analitikov poskus prisiliti spremembo režima pod pretvezo boja proti drogam. Analitiki tudi opozarjajo na vzporednice med ameriško kampanjo proti Venezueli in preteklimi intervencijami, kot je bila vojna v Vietnamu.

Predsednik češkega parlamenta Tomio Okamura (SPD) se je na svojem prvem obisku na Slovaškem srečal s predsednikom slovaškega parlamenta Richardom Rašijem (Hlas-SD), predsednikom Petrom Pellegrinijem in premierjem Robertom Ficom (Směr-SD). Okamura je Ficu predstavil Filipa Turka (AUTO) kot potencialnega ministra. Raši je obisk ocenil kot ponovni zagon odnosov med državama. Delegacija se je udeležila tudi srečanja v formatu Slavkov z avstrijskim kolegom Walterjem Rosenkranzem (FPÖ).

Po poročilih naj bi Donald Trump venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru zagotovil varnost za njega in njegovo družino, če zapustijo državo. Trump naj bi Maduru tudi postavil ultimat za odstop do 28. novembra, vendar ga je Maduro zavrnil. ZDA bodo nadaljevale z deportacijami nezakonitih migrantov v Venezuelo, kljub Trumpovi izjavi, da bi morali zračni prostor te države obravnavati kot zaprt.

Republikanci so bili opozorjeni na možnost izgube več sedežev v Virginiji zaradi načrtovanega Trumpovega načrta, medtem ko so nekateri v stranki pozivali k nadaljevanju agende MAGA kljub nedavnim volilnim spodrsljajem. Analitiki so opozorili, da se republikanci pripravljajo na novo past s predlaganim zmanjšanjem sredstev za Medicaid. CNN je poročal, da lahko demokrati zmagajo v državah, kot je Tennessee, s kandidiranjem levo od Mamdanija.

Republikanec Matt Van Epps je tesno zmagal na posebnih volitvah v 7. kongresnem okrožju Tennesseeja, kar je sprožilo zaskrbljenost med republikanci glede prihodnjih volitev. Zmaga je bila tesna kljub podpori Donalda Trumpa in preureditvi volilnih okrajev. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson se je znašel pod kritiko zaradi domnevnega favoriziranja republikancev pri zaprisegi novoizvoljenih članov.

Nemško sodišče je izdalo nalog za aretacijo ukrajinskega državljana v povezavi s preiskavo sabotaže plinovodov Severni tok v vodah blizu Danske in Švedske leta 2022. Ta poteza bi lahko razkrila nove informacije o dogodku, ki je sprožil obtožbe in zanikanja vpletenosti različnih držav.

ZDA bodo nadaljevale s poleti za deportacijo nezakonitih migrantov v Venezuelo, kljub Trumpovim izjavam o zaprtju zračnega prostora. Papež Leo je pozval Trumpovo administracijo, naj ne poskuša odstraniti Nicolása Madura s silo. Domnevni Trumpov ultimat Maduru, naj zapusti državo, se je iztekel brez incidentov. Lindsey Graham je bil kritiziran zaradi poziva papežu, naj bo 'na pravi strani zgodovine'.

Pogovori med Washingtonom in Kijevom v zasebnem klubu Shell Bay v južni Floridi so bili "težki, a zelo konstruktivni". Glavni točki nesoglasja ostajata varnostna jamstva za Ukrajino in ozemeljska vprašanja. V pogovorih so sodelovali ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in zet predsednika Donalda Trumpa, Jared Kushner. Razpravljali so tudi o možnih časovnicah za prihodnje volitve.

Rusija je začela umikati svoje državljane iz Venezuele in prekinila lete v Caracas. Analitiki ocenjujejo, da ta nenadna poteza nakazuje pomemben premik v stališču Moskve do režima Nicolasa Madura, še posebej ob naraščajočem vojaškem pritisku ZDA na Caracas.

Argentinski predsednik Javier Milei je uradno lansiral 'Isaac Accords', novo pobudo, katere cilj je okrepiti politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje med Izraelom in Latinsko Ameriko. Milei je pobudo napovedal po srečanju z izraelskim zunanjim ministrom Gideon Saarjem v Buenos Airesu. Pobuda poteka v partnerstvu z Washingtonom in je zasnovana po vzoru Abrahamovih sporazumov, ki so normalizirali odnose med Izraelom in več arabskimi državami.

Izraelski ogenj je ubil štiri Palestince v Gazi in na Zahodnem bregu, medtem ko so ZDA potiskale svoj kolonialistični načrt. Mahmoud Abbas spreminja volilne zakone, da bi prepovedal Hamas. Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo 2803, ki naj bi razdelila Gazo in zlomila palestinsko voljo. Izrael je napredoval vodjo vojakov, ki so ustrelili dva palestinska civilista na Zahodnem bregu.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je zasegla tanker pod zastavo Eswatinija v Hormuški ožini, ker naj bi prevažal 350.000 litrov pretihotapljenega goriva. Incident je sprožil kritike afriške države.

Donald Trump je potrdil, da je opravil telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom. Trump naj bi Maduru ukazal, naj zapusti državo, a je Maduro to zavrnil in poslal sporočilo kljubovanja. Prav tako je Trump ukazal zaprtje zračnega prostora nad Venezuelo.

Poljski premier Donald Tusk je med obiskom v Berlinu izjavil, da bo razmislil o možnosti, da bi Poljska plačala simbolično odškodnino poljskim žrtvam druge svetovne vojne. Izrazil je tudi prepričanje, da Poljska od Nemčije ni prejela zadoščenja za izgube in zločine, storjene med vojno. Nemški kancler Friedrich Merz je dejal, da je stališče nemške vlade glede tega vprašanja znano.

Dva moška iz Teksasa sta obtožena načrtovanja invazije na Haiti z namenom pobiti vse moške, ženske in otroke pa zasužnjiti kot spolne sužnje. Domnevno sta načrtovala napad z armado brezdomcev, motiv pa naj bi bile "čiste fantazije o posilstvu".

Andrew Egger in Will Saletan sta obravnavala presenetljivo potezo Trumpa, da pomilosti nekdanjega predsednika Hondurasa Juana Orlanda Hernándeza, ki je bil obsojen v ZDA. V Hondurasu so potekale predsedniške volitve, medtem ko je Trump pozval svoje podpornike v Tennesseeju, naj podprejo republikanskega kandidata Matta Van Eppsa na posebnih volitvah.

J.B. Shurk v American Thinker povzema esej analitika »Sundance«, ki opozarja na porast tiranije med pandemijo COVID-19, cenzuro Bidenove administracije in medijske lažne narative, ki podpirajo vojno med Natom in Rusijo v Ukrajini. »Sundance« zaključuje, da so zahodnjaki v zlorabljajočem odnosu do svojih vlad.

Britanski državljan je bil aretiran, ker se je lani v ZDA fotografiral s pištolo. Aretacija je sledila grožnjam londonskega policijskega komisarja Marka Rowleyja, ki je napovedal aretacijo in izročitev ameriških državljanov, če bi kršili britanske zakone.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v ponedeljek v Elizejski palači v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Srečanje je potekalo v času, ko se pospešujejo mirovni pogovori glede konflikta v Ukrajini.

Poljska vlada Donalda Tuska je zaskrbljena, da bi Rusija lahko imela preveliko korist od morebitnega mirovnega sporazuma v Ukrajini. Tusk želi, da bi Kijev ostal pri svoji možnosti za vstop v NATO, vendar ne želi zagotoviti lastnih vojakov kot varnostno jamstvo. Evropski politiki se obnašajo, kot da so na zmagovalni poti in da mora Rusija prositi za mir. Haisenko meni, da želijo Rusiji vsiliti diktat miru. Mantra evropskih politikov je ponavljanje, da se je treba pogajati o miru.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ob državnem prazniku Romunije poslal pismo romunskemu predsedniku Nicușorju Danu, v katerem je poudaril močne vezi med državama in strateško vlogo Romunije v regiji Črnega morja.

Papež Lev XIV. je med letom v Libanon na tiskovni konferenci izjavil, da je rešitev z dvema državama edina pravična rešitev za izraelsko-palestinski konflikt. Izraelski premier Benjamin Netanjahu že dolgo zavrača ustanovitev neodvisne palestinske države, vendar papež vidi to rešitev kot edino sprejemljivo.

Venezuela je obsodila potezo ZDA, ki naj bi "zapirale" venezuelski zračni prostor, in jo označila za kolonialistično grožnjo. ZDA so namreč okrepile prisotnost vojaških sil v Karibih, kar po mnenju nekaterih nakazuje na bližajoči se poskus državnega udara v Venezueli. Rusija in Kitajska naj bi bile zaskrbljene zaradi morebitnega posredovanja ZDA v Venezueli.

Po poročanju Andrewa Korybka bi lahko bil ukrajinski predsednik Zelenski naslednji na udaru, po tem, ko je bil aretiran Jermak. To bi se lahko zgodilo, če Zelenski ne bo izpolnil Trumpovih zahtev po miru. V tem primeru ni izključeno, da bi bil tudi sam formalno vpleten v škandal kot katalizator za državni udar, ki ga podpirajo ZDA in izvajajo njegovi domači zavezniki.

V Buenos Airesu je potekal protest proti izraelski politiki v Gazi, ki jo organizira argentinski odbor za solidarnost s Palestino. Protestniki so kritizirali izraelsko "genocidno kampanjo in apartheid" nad Palestinci. Obenem so izrazili nezadovoljstvo nad argentinskim predsednikom Mileijem, ki, kot trdijo, brezpogojno podpira izraelskega premierja Netanjahuja. Kritizirali so tudi zanikanje zločinov zadnje civilno-vojaške diktature v Argentini s strani vlade.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je uradno zaprosil predsednika Icchaka Hercoga za pomilostitev. Netanjahu je utemeljil, da je hitra končanje korupcijskega procesa, ki teče proti njemu, nujno za »nacionalno spravo«. Dejal je, da je konec procesa, ki se je začel pred nekaj leti, v nacionalnem interesu Izraela.

Predsednik Donald Trump je nenadoma ukazal zaprtje zračnega prostora nad Venezuelo in okoli nje, kar je dodatno zaostrilo napetosti. Medtem je Wall Street Journal poročal, da so ZDA simulirale zračne napade na Venezuelo.

Madžarski premier Viktor Orban je posvaril, da bi priznanje neuspeha Ukrajine v konfliktu z Rusijo povzročilo "politični potres" v Evropi. Obtožil je Zahod, da konflikt spreminja v posel, in napovedal, da se zahodni voditelji pripravljajo na pošiljanje vojske. Orban je te izjave podal po srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi, kjer so razpravljali o Ukrajini, trgovini in energetiki. Madžarska kljub diplomatskemu bojkotu EU ne popušča pritiskom za prekinitev vezi z Rusijo.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je odpovedal srečanje z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom zaradi njegovega nedavnega obiska v Moskvi, kjer se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Nawrocki se bo sicer udeležil vrha Višegrajske skupine na Madžarskem, vendar se z Orbánom ne bo ločeno srečal. Odločitev je bila sprejeta zaradi proruskega stališča madžarskega premierja in podpore iskanju načinov za končanje vojne v Ukrajini.

Andrew Korybko na Substacku poroča, da bi bil potencialni pristop Avstrije k NATO "še ena (navidezna) zmaga nad Putinom", ki bi jo lahko predstavili kot upravičeno znižanje življenjskega standarda zaradi protiruskih sankcij. Nekdanji ruski predsednik in trenutni namestnik predsednika je dejal, da bi bil takšen korak izključno iz pripovednih razlogov.

Izraelske sile so bile posnete pri usmrtitvi dveh neoboroženih palestinskih borcev odporniškega gibanja na okupiranem Zahodnem bregu. Posnetek prikazuje vojake, ki ustreljajo moška, medtem ko se ta predata. Poleg tega so izraelski naseljenci v napadu vzhodno od Betlehema ranili deset Palestincev.

Visoki uradniki Trumpove administracije, vključno z Marcom Rubiom in Witkoffom, so se v Miamiju sestali z ukrajinskimi pogajalci, da bi spodbudili mirovni dogovor za konec vojne med Rusijo in Ukrajino. Marco Rubio je srečanje označil za zelo produktivno, vendar je dodal, da je še veliko dela. Donald Trump je izrazil prepričanje, da je dosega dogovora med Ukrajino in Rusijo zelo verjetna.

Predsednik Donald Trump je napovedal, da bo trajno ustavil migracije iz 'držav tretjega sveta', pri čemer se je skliceval na zakon o priseljevanju in državljanstvu. Ta odločitev je bila sprejeta po streljanju v Washingtonu, D.C., kjer sta bila ranjena dva pripadnika Nacionalne garde. Trump je dejal, da bo ta premor omogočil ameriškemu sistemu, da si popolnoma opomore.

Japonska je zanikala poročilo, da je ameriški predsednik Donald Trump svetoval premierki Sanae Takaichi, naj se vzdrži izzivanja kitajskega režima glede Tajvana. Japonska premierka je odgovarjala na vprašanja novinarjev.

Izraelska mejna policija je obtožena usmrtitve dveh neoboroženih Palestincev v Jeninu na Zahodnem bregu, potem ko sta se predala. Posnetek incidenta prikazuje moška, ki izstopata iz stavbe. Hkrati se nadaljujejo napadi izraelskih naseljencev na palestinske civiliste na različnih območjih Zahodnega brega.

Mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino se sooča z odporom v Washingtonu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski išče načine za pomiritev Trumpa in rešitev težav, povezanih z mirovnim načrtom. Želi tudi, da bi ukrajinska družba pozabila na primer Mindič.

Ruski predsednik Vladimir Putin je 4. in 5. decembra obiskal Indijo na povabilo indijskega premierja Narendre Modija. Namen obiska je bil okrepiti dvostranske odnose med državama in oblikovati vizijo za prihodnje sodelovanje.

Ameriški sekretar za vojno Pete Hegseth je izjavil, da so Združene države "šele začele ubijati narko-teroriste", kar pomeni zaostritev neposrednih akcij proti pripadnikom kartelov. Hegseth je v ločeni objavi poudaril, da je kampanja proti transnacionalnim narkokartelom vstopila v novo fazo.

Po poročanju Washington Posta naj bi obrambni minister Pete Hegseth ukazal ubijanje neoboroženih ljudi na Karibskem morju. Hegseth obtožbe ni zanikal, temveč je poročanje označil za lažno in usmerjeno v diskreditacijo. Zagovarjal je "smrtonosne udare" proti domnevnim "narko-teroristom". Hkrati je Donald Trump napovedal pomilostitev nekdanjega predsednika Hondurasa Juana Orlanda Hernandeza, ki je bil leta 2024 obsojen zaradi trgovine z drogami in orožjem na 45 let zapora.

Dansko zunanje ministrstvo je ustanovilo posebno nočno službo, imenovano 'nočna straža', za spremljanje komentarjev in javnih aktivnosti predsednika Donalda Trumpa, ko v Kopenhagnu spijo. Služba je bila ustanovljena po sporu glede Grenlandije.

Evropska unija je izrazila neodobravanje nad pogajanji med ZDA in Rusijo glede Ukrajine, vendar njena stališča niso bila upoštevana. Trumpov načrt, ki predvideva priznanje ruskega nadzora nad Krimom in deli Ukrajine, je bil deležen kritik, saj naj bi ga Putin izkoriščal. Madžarski premier Orban je podprl rusko vizijo Ukrajine kot nevtralne države med Rusijo in Natom z zmanjšano vojsko.

Po poročanju britanskega časnika The Telegraph naj bi administracija Donalda Trumpa razmišljala o priznanju ruske oblasti nad Krimom in drugimi okupiranimi ukrajinskimi območji kot del mirovnega sporazuma z Moskvo. Steve Witkoff, ameriški mirovni odposlanec, in Jared Kushner, Trumpov zet, naj bi v Kremelj prispela z neposredno ponudbo Vladimirju Putinu.

Rusija je prejela posodobljen mirovni okvir za končanje vojne v Ukrajini, ki so ga predlagale ZDA in Kijev. Kremelj je potrdil, da bodo o tem razpravljali prihodnji teden. Vladimir Putin je izjavil, da je mirovni načrt, ki ga podpirajo ZDA, osnova za prihodnje dogovore.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval k volitvah kandidata Asfure na predsedniških volitvah v Hondurasu. Hkrati je napadel kandidatko Rixi Moncado, češ da je »komunistka«, Salvadora Nasralla pa je označil za »skoraj komunista«.

Glede na indeks Inštituta Georgetown za ženske, mir in varnost 2025/26, je varnost žensk najmanj zagotovljena v državah, kot so Sirija, Afganistan, Jemen, Haiti, Sudan in Srednjeafriška republika. Slabo oceno so dobile tudi velike regije Afrike, deli Bližnjega vzhoda, Južne Azije in Srednje Amerike. Indeks analizira pojavnost nasilja nad ženskami.

Ob mednarodnem dnevu solidarnosti s palestinskim ljudstvom so po svetu potekali protesti in pozivi k podpori Palestini. Protestniki so obsodili 78 let kolonizacije, vojaške okupacije in etničnega čiščenja, ki ga izvaja Izrael. Zahtevajo svobodno Palestino in obsojajo načrte delitve Gaze.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je ukazal ameriškim diplomatom v Kanadi, Evropi, Avstraliji in Novi Zelandiji, naj pritisnejo na zaveznike, da poostrijo nadzor nad priseljevanjem. Rubio zahteva, da države gostiteljice omejijo priseljevanje in poročajo, če so vlade preveč naklonjene priseljencem.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA "zelo kmalu" začele ukrepati proti tihotapcem drog v Venezueli tudi na kopnem. Trump je že septembra odredil napade na ladje, ki naj bi prevažale droge v Karibskem morju, in razmišljal o atentatu na venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Prav tako je napovedal možnost novih vojaških operacij v Venezueli, s čimer se stopnjujejo napetosti z južnoameriško državo.

Napad z dronom je v četrtek zadel veliko plinsko polje v iraškem Kurdistanu, pri čemer so bili ranjeni delavci, po vsej regiji pa so nastali veliki izpadi električne energije. Napad je povzročil veliko škodo na ključnem plinskem skladišču na polju, kjer še vedno gori ogenj. Prekinjena je bila dobava plina v elektrarne v regiji Kurdistan.

Rusija je napovedala zaprtje poljskega generalnega konzulata v Irkutsku kot odgovor na zaprtje zadnjega ruskega konzulata v Gdansk-u s strani Poljske. Rusko zunanje ministrstvo je poljskega veleposlanika obvestilo o odločitvi, ki bo začela veljati 30. decembra. Poljska stran meni, da za zaprtje konzulata ni razlogov, saj ne organizira terorističnih dejanj v Rusiji.

Članek namiguje na domnevno povezavo med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nepremičninskim mogotcem Witkoffom. Poleg tega Putin trdi, da ZDA razumejo kompleksnost situacije v Ukrajini.

Elliott Abrams je ponovno pozval k »popravilu« Venezuele, države, ki je ne razume in ne spoštuje, vendar meni, da jo ima pravico preurediti. Njegov predlog je prežet z miselnostjo hladne vojne in kolonializma, ki je zaznamovala njegovo delo v osemdesetih letih.

Elias Akleh je v poročilu trdil, da je Izrael globalna prestolnica posilstev, pri čemer je izpostavil domnevno sistematično mučenje in spolno zlorabo palestinskih zapornikov s strani izraelskih sil. Video posnetek iz zapora Sde Teiman, na katerem naj bi izraelski vojaki s psom posiljevali in mučili palestinskega zapornika, naj bi razkril desetletja prikritih grozot, ki so jih preživljali Palestinci.

Senator Rand Paul je izjavil, da bi Trumpovo podpihovanje vojne v Latinski Ameriki lahko razbilo Republikansko stranko. Paul je dejal, da bi invazija na Venezuelo ali ponovna podpora Ukrajini povzročila razdrobljenost gibanja, ki podpira predsednika Trumpa, saj so mnogi privrženci podpirali Trumpa zaradi njegove zadržanosti do vključevanja v tuje vojne.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, v katerih naj bi ameriški odposlanec Steve Witkoff ruskemu svetovalcu Juriju Ušakovu svetoval, kako naj Vladimir Putin komunicira z Donaldom Trumpom glede mirovnega načrta za Ukrajino. Zaradi uhajanja informacij je prišlo do razprave o tem, ali je Witkoff ravnal pravilno.

Alastair Crooke, nekdanji britanski diplomat, analizira 28-točkovni t.i. 'mirovni načrt', ki ga je zagotovil ukrajinski poslanec Goncharenko. Crooke ocenjuje, da je besedilo, napisano kot pravna pogodba, amatersko delo in razkriva ameriško operacijo 'vabe in zamenjave', ki cilja na temeljne principe ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Ruska zunanja obveščevalna služba je opozorila, da si britanske službe prizadevajo diskreditirati Trumpa, da bi spodkopale njegova prizadevanja za rešitev konflikta, iz katerega imajo koristi. Bloomberg je objavil poročilo, ki naj bi vsebovalo te informacije.

Članek obravnava nasprotujoča si stališča znotraj ekipe ameriškega predsednika Trumpa glede načina končanja vojne v Ukrajini. Prav tako izpostavlja protislovja med Združenimi državami in Evropsko unijo glede konca vojne v Ukrajini. Ukrajinski vodja predsedniške administracije Andrij Jermak in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta se srečala v Ženevi, Švica, da bi nadaljevala posvetovanja.

Donald Trump je branil svojega uradnika Steva Witkoffa v zvezi z mirovnim načrtom za Ukrajino, pri čemer naj bi njegovo vztrajno prizadevanje za Nobelovo nagrado za mir ohranjalo Ukrajino pri življenju. Pojavile so se kritike, da Trumpov načrt ogroža Evropo in predstavlja strateški poraz za Ukrajino. Poudarjeno je bilo, da je načrt nesprejemljiv za tiste, ki verjamejo v pravno državo in podpirajo evropsko varnost. Obstajajo tudi ugibanja, da naj bi Marco Rubio vplival na Trumpov mirovni načrt za Ukrajino.

Srečanje med predsednikom Donaldom Trumpom in savdskim kronskim princem Mohammedom bin Salmanom je prejšnji teden postalo napeto, ko je tema pogovora prešla na možnost, da bi se Savdska Arabija pridružila Abrahamovemu sporazumu in normalizirala odnose z Izraelom. Princ je zahteval, da bi Izrael v zameno za mir sprejel "verodostojno pot" do palestinske države, čemur pa izraelska vlada nasprotuje. Trump je bil očitno vznemirjen zaradi prinčevega odziva.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost Kijeva za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpira ZDA, in poudaril, da je pripravljen razpravljati o občutljivih točkah s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, v pogovorih pa naj bi sodelovale tudi evropske zaveznice. Hkrati pa Ukrajina zavrača vsak dogovor, ki bi priznaval ruske ozemeljske pridobitve ali omejeval njeno suverenost, vključno s članstvom v Natu.

Združeni narodi (ZN) napredujejo z načrtom za uvedbo sistema digitalne identifikacije in plačil, ki ga podpira Fundacija Gates, v 50 državah po svetu. Kritiki opozarjajo, da bi lahko ta prizadevanja preoblikovala državljanstvo, izbrisala zasebnost in spremenila osnovne človekove pravice.

John Mearsheimer in Glenn Diesen v svoji analizi napovedujeta pesimistično prihodnost Evrope. Trdita, da bo Evropa poražena in uničena.

Medtem ko se pojavljajo informacije o ukrajinski privolitvi v ameriški mirovni načrt, ruski zunanji minister Sergej Lavrov trdi, da je Rusija pozdravila začetno različico načrta in pričakuje izboljšano verzijo. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani pa meni, da bo EU morala odpraviti sankcije proti Rusiji kot del mirovnega sporazuma. Ne glede na to, strokovnjaki opozarjajo, da so pogajanja zahtevna, iz Moskve pa prihajajo opozorila glede dogovora.

Andrew Korybko v članku trdi, da nemška hegemonija nad Srednjo in Vzhodno Evropo ogroža že tako omejeno suverenost Poljske. Po mnenju avtorja bi lahko ZDA to preprečile s podporo, vendar bi to pomenilo podreditev Poljske "Pax Americana" pod vodstvom Trumpa 2.0.

Ameriški uradnik je za CBS News dejal, da je Ukrajina sprejela mirovni sporazum, ki ga je predlagala administracija Donalda Trumpa, za zaustavitev ruske agresije. Po besedah uradnika je treba doreči le še nekaj podrobnosti. Kremelj sporazum še naprej kritizira, zlasti pripombe Evrope. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je treba uskladiti le še nekaj točk.

Pepe Escobar ocenjuje, da EU in NATO delujeta kot "patetični lajajoči čivave" in da plačujeta ceno za "matrjoško vrhunske neumnosti". Poudarja, da nihče ne izgubi denarja z napovedmi političnih samomorilskih nagonov post-orwellovske EU.

Donald Trump se trudi doseči mirovne sporazume, medtem ko podpredsednik JD Vance zavzema izolacionistično stališče glede vojne v Ukrajini. Analitiki so presenečeni nad Vanceovimi potezami, ki jih Trump spodkopava na mednarodnem prizorišču. Vance je javno hvalil Trumpova prizadevanja za končanje vojne in celo dejal, da si zasluži Nobelovo nagrado za mir, obenem pa kritizira člane lastne stranke, ki ne podpirajo spornega mirovnega načrta za Ukrajino.

ZDA in Evropa sta predstavili več načrtov za Ukrajino, kar kaže na pospešeno diplomatsko aktivnost. Prvotni ameriški načrt s 28 točkami je bil dopolnjen z evropskimi predlogi in revidirano ameriško-ukrajinsko različico z 19 točkami. Slednja naj ne bi bila naklonjena Moskvi, ključna vprašanja pa naj bi bila prepuščena neposrednim pogovorom med Trumpom in Zelenskim, ki naj bi se kmalu sestala. Predlog vključuje prekinitev ognja na trenutni liniji in povečanje ukrajinske vojske. Trump je sicer nepredvidljiv igralec in lahko kadarkoli odstopi od dogovorov.

Zdi se, da se je Donald Trump skorajda brezpogojno podredil Vladimirju Putinu, kar spominja na vpliv Henryja Kissingerja. Rusija kljub počasnemu napredku v Ukrajini leta 2025 in velikim izgubam ohranja samozavest, Putin pa izraža prepričanje v zmago, kar očitno vpliva na Trumpa. Ta je izjavil, da bo Ukrajina kmalu izgubila preostanek regije Donbas.

V južnem predmestju Bejruta se je na pogrebu vojaškega vodje Hezbollaha, Haythama Alija Tabatabaija, ki ga je v nedeljo v ciljnem napadu ubil Izrael, zbralo več tisoč podpornikov Hezbollaha. Ti so vzklikali slogane proti Izraelu in ZDA. Tabatabai je bil ubit v izraelskem napadu na južnem obrobju libanonske prestolnice.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je med obiskom v Pragi kritiziral Evropsko unijo in jo obtožil centralizacije moči ter poseganja v suverenost držav članic. Na Karlovi univerzi je izrazil podporo EU, vendar poudaril, da si ne želi prevelike centralizacije in federalizacije, kjer bi dve največji državi imeli preveč moči. Izpostavil je tudi nevarnost ruskega imperializma.

Senator Rand Paul (republikanec iz Kentuckyja) je izjavil, da bi morebitna invazija Venezuele s strani administracije Donalda Trumpa povzročila močan odziv baze MAGA, kar bi lahko privedlo do razpada tega gibanja. Paul je v intervjuju za Libertarian publikacijo Reason dejal, da bo Trumpova baza zelo negativno sprejela invazijo.

Vzhodna Afrika se sooča z novo krizo, saj Etiopija odkrito izraža željo po ponovnem pridobitvi dostopa do morja, tudi s silo. Te napovedi so sprožile zaskrbljenost v regiji, še posebej pa je ostra Eritreja, ki meni, da je to neposredna grožnja njeni suverenosti. Leta 1993 je Eritreja postala neodvisna, s tem pa je Etiopija izgubila dostop do Rdečega morja, kar je povzročilo gospodarske in politične posledice.

Izraelske sile so v nedeljo vdrle v gledališče Al-Hakawati, palestinsko narodno gledališče v okupiranem vzhodnem Jeruzalemu, in prekinile nastop otroškega zbora. Po navedbah varnostnega ministra Itamarja Ben-Gvirja naj bi bila prireditev povezana s Palestinsko upravo.

Andrej Babiš je po seji koalicijske vlade ANO, SPD in Motoristov v Průhonicah sporočil, da bo jutri predsedniku Petru Pavlu predal imena ministrov. Opozoril je, da se državnega proračuna ne da popraviti, saj naj bi manjkalo 95 milijard kron, zato meni, da ga je treba predelati.

Predsednik Maduro je pohvalil uspeh četrtega vsenarodnega posvetovanja v Venezueli. Kitajska in Rusija sta izrazili podporo Nicolasu Maduru v luči napetosti z ZDA. Maduro je obljubil, da bo premagal ameriško psihološko vojno, medtem ko opozorila FAA povzročajo motnje v letalskem prometu.