Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo stopnjeval besedne napade na ruskega predsednika Vladimirja Putina, ko je delil uvodnik časnika New York Post, ki Rusijo obtožuje oviranja mirovnega procesa v Ukrajini. Trumpova poteza sledi ključnim mirovnim pogovorom z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na njegovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. V uvodniku je poudarjeno, da je Rusija tista, ki stoji na poti miru, in ne Ukrajina, pri čemer so izpostavljeni brutalni ruski napadi na civilne cilje, vključno z decembrskimi napadi z droni na Kijev, ugrabitvami otrok ter usmrtitvami ujetnikov. Besedni spor se je zaostril po tem, ko je Putin Ukrajino obtožil poskusa napada na njegovo zasebno rezidenco, kar je Kijev odločno zanikal. Trump, ki je po srečanju z Zelenskim izrazil optimizem glede končanja skoraj štiri leta trajajočega konflikta, je z delitvijo zapisa podprl trditve, da so napadi na Putina upravičeni glede na ravnanje Moskve. Čeprav je Trump obljubil določeno varnostno pomoč Ukrajini, podrobnosti o naravi te podpore še ostajajo nejasne. Dogajanje kaže na opazno zaostritev Trumpovega stališča do Kremlja v trenutku, ko se zdi, da so pogajanja z Moskvo ponovno zašla v slepo ulico.

Venezuelske oblasti so pridržale več državljanov Združenih držav Amerike v obdobju, ko administracija predsednika Donalda Trumpa stopnjuje vojaški in gospodarski pritisk na vlado Nicolása Madura. Incident se dogaja v senci poročil o strateških načrtih ZDA za morebitno vojaško posredovanje, ki naj bi jih Washington pripravljal že dlje časa. Trumpova administracija je v zadnjih mesecih znatno okrepila prisotnost v regiji, kar Caracas označuje za neposredno grožnjo suverenosti države. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, saj ZDA aktivno izpodbijajo legitimnost Madurovega režima in uporabljajo različne vzvode pritiska, vključno z gospodarsko blokado in zasegi premoženja. Pridržanje ameriških državljanov bi lahko služilo kot nov diplomatski vzvod za venezuelsko vlado ali pa kot povod za nadaljnjo eskalacijo s strani Washingtona. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko morebiten vojaški spopad destabiliziral celotno latinskoameriško regijo, pri čemer se v javnosti že pojavljajo primerjave z dolgotrajnimi konflikti na Bližnjem vzhodu.

Papež Leon XIV. je v baziliki svetega Petra vodil prve večernice ob slovesnem prazniku Marije Božje Matere, s katerimi se v katoliški cerkvi tradicionalno obeležuje zaključek koledarskega leta. Sveti oče je v svojem nagovoru poudaril, da Bog svoj načrt ljubezni do človeštva uresničuje skozi kreposti ponižnosti, usmiljenja in vere. Rim je opisal kot mesto, ki ga mora navdihovati krščansko upanje, da bi lahko služilo Božjemu načrtu za celotno človeško družino. Med liturgičnim opravilom se je papež posebej zahvalil za darove preteklega svetega leta, ki ga je označil za znamenje upanja za svet in posameznika. Izpostavil je vlogo Device Marije kot tiste, ki je s svojo vero omogočila uresničitev Božjega načrta. Slovesnost v Vatikanu je potekala v znamenju hvaležnosti in poziva vernikom h krepiti duhovnih vrednot v prihajajočem obdobju. Papeževi pozivi k solidarnosti in usmiljenju ostajajo osrednje vodilo njegovega pontifikata ob prehodu v novo leto.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v javnem nagovoru izjavil, da se Iran nahaja v stanju totalne vojne z Združenimi državami Amerike, Izraelom in Evropo. Izjava prihaja v času zaostrenih napetosti po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump ukazal letalske napade na tri ključne iranske jedrske objekte, in le nekaj mesecev po junijskem dvanajstdnevnem oboroženem spopadu med Izraelom in Teheranom. Iransko vodstvo se spopada z globoko notranjepolitično krizo, ki so jo sprožili množični protesti zaradi slabega gospodarskega stanja, medtem ko izraelski premier Benjamin Netanjahu stopnjuje diplomatske pritiske na Washington. Netanjahu si prizadeva prepričati Trumpovo administracijo v nujnost novih vojaških operacij proti iranskemu programu balističnih izstrelkov. Pezeškian je obtožil zahodne sile, da skušajo s kombinacijo vojaških groženj in gospodarskih sankcij Iran prisiliti h kapitulaciji.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnih mirovnih pogovorih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v letovišču Mar-a-Lago znatno zaostril svoj odnos do ruskega voditelja Vladimirja Putina. Trump je javno podprl stališče, da Rusija predstavlja glavno oviro na poti do miru, kar nakazuje na morebiten premik v ameriški zunanji politiki po skoraj štirih letih trajajočega konflikta. Do zaostritve prihaja v času, ko Kremelj obtožuje Ukrajino domnevnega napada z droni na Putinovo zasebno rezidenco, kar Kijev odločno zanika. Trumpova ekipa je izpostavila ruske brutalne napade na civilno infrastrukturo, vključno z obsežnim bombardiranjem na božični dan, ko je bilo ubitih sedem civilistov. V luči teh dogodkov je predsednik Trump kljub prvotnemu optimizmu glede hitrega končanja vojne izrazil pripravljenost za nadaljnjo zagotavljanje varnostne pomoči Ukrajini. Čeprav podrobnosti o naravi pomoči še niso znane, njegova retorika zdaj vključuje neposredne kritike Putinovih dejanj, vključno z ugrabitvami otrok in mučenjem ujetnikov, kar označuje kot dejanja, ki upravičujejo ukrajinske povračilne ukrepe.

Ruski predsednik Vladimir Putin je po poročanju o domnevnem napadu z 91 ukrajinskimi droni na njegovo rezidenco v regiji Novgorod ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav jasnih dokazov o napadu, ki naj bi se zgodil med ključnimi mirovnimi pogajanji, še ni, Kremelj dogodek izkorišča za zaostritev svojega stališča. Incident se je zgodil v času, ko sta se Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na Floridi sestala, da bi zbližala stališča o mirovnem načrtu. Analitiki opozarjajo, da je verodostojnost informacij trenutno ključna v odnosih med Putinom in Trumpom. Ruski voditelj naj bi si prizadeval ohraniti naklonjenost nove ameriške administracije, hkrati pa domnevni poskus atentata uporablja kot vzvod za izboljšanje svojega položaja pri delitvi ozemlja. Medtem ko nekateri zahodni opazovalci opozarjajo na tveganje eskalacije in pritiske znotraj ruskega vojaškega vrha, Trump še naprej vztraja pri iskanju hitre diplomatske rešitve, čeprav preboja glede ključnih ozemeljskih vprašanj še ni na obzorju.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru poudaril, da je proces ponovne združitve Kitajske neizbežen. Kitajski voditelj je v govoru, ki ga je prenašala državna televizija, izpostavil zgodovinsko nujnost priključitve Tajvana k celinski Kitajski, kar predstavlja eno ključnih strateških usmeritev njegove administracije. Xi je ob tem dejal, da so vsi Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine povezani s skupnim ciljem in bi morali deliti slavo pomladitve kitajskega naroda. Izjava prihaja v obdobju povečanih napetosti v regiji, saj so kitajske oborožene sile tik pred koncem leta izvedle obsežne vojaške manevre v okolici otoka. Peking Tajvan obravnava kot svoje ozemlje, medtem ko vlada v Tajpeju vztraja pri suverenosti in demokratični ureditvi. Retorika kitajskega vrha se v zadnjem obdobju stopnjuje, kar povzroča zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti v Vzhodni Aziji in varnosti plovnih poti v Južnokitajskem morju.

Ameriški predsednik Donald Trump je v letu 2025, prvem letu po vrnitvi v Belo hišo, izvajal svojo politiko z izjemno hitrostjo, kar je sprožilo mešane odzive v ameriški in svetovni javnosti. Podporniki izpostavljajo pet ključnih dosežkov, ki naj bi zaznamovali njegovo vrnitev na oblast 20. januarja, medtem ko kritiki opozarjajo na politično polarizacijo in številne neresnice, ki so spremljale njegovo delovanje. Leto 2025 so opazovalci opisali kot izjemno burno obdobje, ki je korenito spremenilo ameriški politični prostor. Politična razhajanja glede Trumpovega delovanja so se konec leta stopnjevala, ko so različni mediji objavili sezname zmagovalcev in poražencev njegove politike. Medtem ko nekateri viri poudarjajo učinkovitost pri doseganju zastavljenih ciljev, drugi, vključno z mrežo CNN, izpostavljajo sistematično širjenje dezinformacij. Analitiki napovedujejo, da se bo visok tempo političnih sprememb nadaljeval tudi v preostanku njegovega mandata, kar bo zahtevalo nenehno prilagajanje tako domačih kot tujih akterjev na nepredvidljivo politično okolje v Washingtonu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal obisk Ukrajine, ki naj bi služil kot ključni korak k dokončni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Predlog prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj, kjer se Trumpova administracija dejavno vključuje v pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Zelenski verjame, da bi Trumpova prisotnost na ukrajinskih tleh lahko pospešila proces in zagotovila trdnejša jamstva za mir. Dogajanje sledi nizu avgustovskih srečanj v Washingtonu, kjer sta se voditelja avgusta 2025 sestala, da bi uskladila stališča glede prihodnosti regije. Čeprav so se v preteklosti pojavljala razhajanja glede pogojev premirja in vojaške pomoči, trenutna retorika kaže na poskus zbliževanja interesov med Kijevom in Belo hišo. Zelenski s tem vabilom stopnjuje pritisk na mednarodno skupnost in obenem išče neposredno potrditev ameriške podpore v ključnem trenutku vojne.

Ukrajinske sile so po navedbah ruskega obrambnega ministrstva izvedle obsežen in koordiniran napad z brezpilotnimi letalniki na območje Moskve. Ruske oblasti trdijo, da so bili droni namenjeni napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, kar Kremelj interpretira kot poskus neposrednega udara na srce države. Rusko ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, ki naj bi bil modificirana izvidniško-bojna naprava, s čimer želi Moskva v javnosti okrepiti narativ o neposredni ogroženosti najvišjih državnih organov. Kijev se na zadnje obtožbe še ni uradno odzval, vendar pa so tovrstni napadi postali redni del ukrajinske strategije prenašanja vojne na rusko ozemlje. Incident je sprožil ostre odzive v Moskvi, kjer so oblasti dogodek označile za teroristično dejanje. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in pogostih poročil o ukrajinskih operacijah znotraj mednarodno priznanih meja Rusije, ki ciljajo predvsem na vojaško in energetsko infrastrukturo ter prestižne simbole ruske oblasti.

Najnovejše poročilo časnika Wall Street Journal razkriva, da je Donald Trump dolga leta ignoriral opozorila svoje takratne soproge Marle Maples glede Jeffreyja Epsteina. Kljub njenim zgodnjim pomislekom, ki jih je izrazila že leta 1995, je Trump Epsteinu omogočil poseben status v svojem letovišču Mar-a-Lago. Osebje letovišča je bilo po Trumpovih navodilih dolžno Epsteina obravnavati kot polnopravnega člana, čeprav ta ni plačeval članarine. To je vključevalo pošiljanje mladih uslužbenk iz spa centra na Epsteinov dom za izvajanje različnih storitev, kjer so bile ženske tarče neprimernih spolnih predlogov. Odnosi med Trumpom in Epsteinom so se končali šele leta 2003, ko se je 18-letna kozmetičarka pritožila, da jo je Epstein silil v spolne odnose. Vodstvo letovišča je o incidentu obvestilo Trumpa, ki je nato Epsteinu prepovedal vstop na posestvo. Poročilo poudarja, da so uslužbenci že pred tem dogodkom redno opozarjali drug drugega na Epsteinovo vedenje in njegovo razkazovanje med tretmaji, vendar so se konkretni ukrepi izvedli šele po omenjenem incidentu, kar osvetljuje naravo njunega preteklega prijateljstva.

Ruske sile so z bezpilotnimi letalniki izvedle silovit napad na južnoukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer so zadeli stanovanjska naselja in ključno elektroenergetsko omrežje. Po uradnih podatkih lokalnih oblasti je bilo v napadu ranjenih najmanj šest oseb, med katerimi so tudi trije otroci, vključno z malčkom. Napad se je zgodil v času izjemno napetih mirovnih pogajanj, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za končanje konflikta. Ukrajinski uradniki poročajo o znatni gmotni škodi na civilni infrastrukturi, kar je povzročilo nove prekinitve pri oskrbi z električno energijo v regiji. Agresivno stopnjevanje zračnih napadov na civilne cilje v Odesi sledi vzorcu sistematičnega uničevanja ukrajinskega energetskega sistema, ki ga Rusija izvaja že več mesecev. Kljub potekajočim pogovorom se intenzivnost spopadov na terenu ne zmanjšuje, Rusija pa s tovrstnimi dejanji povečuje pritisk na ukrajinsko stran sredi pogajalskega procesa.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je napovedala obsežne preiskave nekdanjih uradnikov iz administracij predsednikov Baracka Obame in Joeja Bidna. Po njenih besedah so bili ti vpleteni v "oboroževanje vlade" oziroma politizacijo pravosodnih organov za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Bondijeva je v pisnem intervjuju poudarila, da zvezni tožilci in agenti pod njenim vodstvom aktivno preiskujejo primere po vsej državi, ki jih je označila za desetletni madež na ugledu ZDA. Pri tem je pohvalila predsednika Donalda Trumpa, ker naj bi omogočil popravo škode, ki sta jo Ministrstvo za pravosodje (DOJ) in zvezni preiskovalni urad FBI domnevno povzročila z uporabo prekomernih pravnih postopkov in operacij. Sočasno so se v javnosti pojavili sodni dokumenti, ki mečejo senco na delovanje trenutne administracije pod vodstvom Trumpa. Sodnik Waverly D. Crenshaw Jr. je razkril dokumente, po katerih naj bi urad namestnika pravosodnega ministra Todda Blancha neposredno vplival na pregon Kilmarja Ábrega Garcíe, migranta, ki ga je vrhovno sodišče pred tem zaščitilo pred deportacijo. Obramba trdi, da gre za maščevalen pregon, potem ko je bila administracija prisiljena Garcío vrniti v državo iz Salvadorja. Ti dogodki dodatno poglabljajo spore glede neodvisnosti pravosodnih institucij v ZDA in njihove morebitne vloge v političnih spopadih.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru iz Kremlja poudaril pomen ljubezni, milosrčja in domoljubja, hkrati pa je izrazil neomajno vero v zmago ruskih sil v Ukrajini. Putin je v dobrih treh minutah govora državljane pozval k podpori udeležencem »posebne vojaške operacije«, kot v Rusiji uradno imenujejo agresijo na sosednjo državo, in izpostavil, da enotnost naroda zagotavlja suverenost ter prihodnost države. Medtem ko je predsednik pozival k mirnim vrednotam, je ukazal vojski nadaljevanje ofenzive za zavzetje dodatnih ozemelj v severovzhodni Ukrajini. Hkrati z novoletnimi praznovanji je rusko obrambno ministrstvo z dvodnevnim zamikom objavilo podrobnosti o domnevnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na Putinovo rezidenco. Generalmajor Aleksander Romanenkov je navedel, da so droni prileteli iz smeri Sumske in Černigovske oblasti. O domnevnem napadu so sicer predhodno razpravljali že najvišji ruski uradniki, vključno z zunanjim ministrom Lavrovom, obsodili pa so ga tudi zavezniki Kremlja v tujini, med njimi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Dogajanje odraža nadaljnje stopnjevanje napetosti in vztrajanje Moskve pri vojaških ciljih kljub mednarodnim mirovnim pobudam.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v svojem video nagovoru ob prihodu novega leta ponovno poudaril pomen doktrine "Modra domovina" (Mavi Vatan) in napovedal odločno zaščito turških interesov v Vzhodnem Sredozemlju. Erdogan je v govoru izpostavil, da Turčija pozorno spremlja naraščajoče izzive in grožnje, ki so uperjene proti interesom države ter turško-ciprskega ljudstva. Predsednik je poudaril, da Ankara ne bo dopustila uveljavljanja gotovih dejstev, kraj ali piratstva na območjih, ki jih smatra za del svoje pomorske jurisdikcije. Njegove izjave prihajajo v času stalnih napetosti glede razmejitve morskih meja in izkoriščanja energetskih virov, pri čemer doktrina Modre domovine služi kot strateški okvir za turške zahteve nad obsežnimi deli Egejskega in Sredozemskega morja. Erdoganov nastop utrjuje smer turške zunanje politike, ki temelji na asertivni zaščiti nacionalnih interesov. Čeprav je poudaril, da si država ne prizadeva za ozemeljsko širitev, njegovo opozorilo o neupoštevanju groženj nakazuje na pripravljenost Turčije na morebitne nove konflikte ali diplomatska zaostrovanja v regiji, kar neposredno vpliva na stabilnost v južnem delu Evropske unije.

Ameriški predsednik Donald Trump je po ponedeljkovem srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi ponovil ostre grožnje Teheranu. Trump je napovedal, da bodo ZDA ponovno izvedle vojaške napade na Iran, če bo država nadaljevala s svojim balističnim raketnim programom ali poskušala obnoviti civilni jedrski program. Predsednik ZDA trdi, da je iranske jedrske zmogljivosti že onemogočil v korist Izraela, vendar bo ob morebitni obnovi dejavnosti uporabil silo. Poleg opozoril Iranu je Trump pritisnil tudi na gibanje Hamas, ki ga je pozval k razorožitvi in končanju sovražnosti v Gazi. Srečanje med voditeljema je utrdilo tesno zavezništvo med državama, kar je Netanjahu kronal z napovedjo, da bo Trump leta 2026 prejel izraelsko nagrado za mir, najvišje civilno priznanje v državi. Gre za pomemben premik v ameriški bližnjevzhodni politiki, kjer se Trump odkrito postavlja na stran izraelskih varnostnih interesov, medtem ko Iran opozarja na oster odziv, Rusija pa poziva k mednarodni zadržanosti in deeskalaciji razmer.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je Ukrajina v noči na 30. december izvedla obsežen napad z 91 dolgometražnimi droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po ruskih navedbah so bile vse naprave sestreljene, Moskva pa dogodek označuje za poskus atentata in teroristično dejanje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zanikal in opozoril, da bi Rusija te trditve lahko uporabila kot izgovor za povračilne napade na vladno četrt v Kijevu. Analitiki in tuji opazovalci so do ruskih trditev zadržani, saj trenutno ni neodvisnih dokazov, ki bi potrdili tako obsežen napad ali njegovo izvedbo. Nekdanji analitik CIA Larry Johnson je za medij RT celo špekuliral, da bi lahko šlo za notranji poskus destabilizacije Zelenskega s strani določenih elementov v Kijevu, medtem ko Zahod izraža močan dvom o verodostojnosti ruskih poročil. Incident se je zgodil v času povečanih diplomatskih prizadevanj in napovedanih pogovorov med Kremljem in bodočo ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa.

Časnik Wall Street Journal je razkril podrobnosti o incidentu, ki je privedel do trajne prepovedi vstopa Jeffreyja Epsteina v klub Mar-a-Lago, ki je v lasti Donalda Trumpa. Po navedbah nekdanjih zaposlenih je Trump Epsteina izključil leta 2004, potem ko je 18-letna kozmetičarka iz kluba prijavila, da jo je finančnik med obiskom na njegovem domu v Palm Beachu silil v spolne odnose. Upravnik kluba je o obtožbi s faksom obvestil Trumpa, ki se je takoj odločil za prepoved vstopa. Poročilo razkriva, da je klub Mar-a-Lago več let pošiljal mlade zaposlenke iz svojega zdravilišča na Epsteinov dom za različne storitve, pri čemer so se zaposlene med seboj opozarjale na Epsteinovo neprimerno vedenje in razkazovanje. Čeprav so incident prijavili kadrovski službi kluba, o njem takrat niso obvestili policije. Trump je že prej javno navajal, da je Epsteina izključil zaradi njegove nesramnosti do gostov, nove podrobnosti pa razkrivajo globlje ozadje zlorab in neustreznega ravnanja z osebjem.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ukazal okrepitev ofenzivnih operacij in razširitev tako imenovanega varnostnega pasu v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Kot je poročal načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov, je glavni cilj teh dejavnosti potiskanje ukrajinskih sil stran od ruske meje in vzpostavitev obsežnejšega tamponskega območja. Ukaz sledi nedavnim ruskim navedbam o domnevnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Putina v Novgorodski oblasti, kar Moskva uporablja kot utemeljitev za stopnjevanje vojaških dejavnosti. Rusko obrambno ministrstvo je z dvodnevno zamudo objavilo podrobnosti o omenjenem incidentu, pri čemer generalmajor Aleksander Romanenkov trdi, da so droni poleteli iz smeri Sumija in Černigiva. Kijev je obtožbe o napadu na rezidenco ostro zavrnil in jih označil za provokacijo, s katero želi Rusija spodkopati morebitna mirovna pogajanja ob prihajajoči četrti obletnici začetka vojne. Kljub zanikanju na ukrajinski strani ruska vojaška skupina "Sever" že izvaja operacije na severovzhodu države, z namenom zavzetja novega ozemlja pod pretvezo zagotavljanja obmejne varnosti.

Ukrajinske sile so v torek zvečer izvedle obsežen in koordiniran napad z brezpilotnimi letalniki na cilje v notranjosti Rusije, vključno z Moskvo, in na okupiranem polotoku Krim. Po navedbah ruskih oblasti in tiskovne agencije Reuters so ukrajinski droni v črnomorskem mestu Tuapse poškodovali ključno pristaniško infrastrukturo in plinovodno omrežje v stanovanjskem predelu mesta. Napadi so bili usmerjeni tudi proti ruski prestolnici, kar je povzročilo vznemirjenje v osrednjem delu države. Ruska zračna obramba naj bi prestregla večje število letalnikov, vendar so poročila o škodi v Tuapseju potrdila, da so nekateri droni dosegli svoje cilje. Ukrajinska stran s temi operacijami nadaljuje strategijo prenašanja vojne na rusko ozemlje, pri čemer se osredotoča predvsem na energetsko in transportno infrastrukturo, ki podpira ruske vojaške operacije. Napadi so povzročili začasne motnje v logističnih verigah ob Črnem morju, kjer Rusija ohranja pomembna trgovska in vojaška vozlišča.

Združeni arabski emirati (ZAE) so uradno napovedali popoln umik svojega vojaškega osebja iz Jemna, kar pomeni dramatičen preobrat v dolgoletnem konfliktu. Odločitev so sprejeli le nekaj ur po tem, ko je Savdska Arabija izvedla zračne napade na jemensko pristanišče Mukala, ki je pod nadzorom sil, povezanih z Abu Dabijem. Rijad je ob tem izdal redko javno obsodbo ravnanj ZAE, ki so po mnenju savdskih oblasti prestopili rdečo linijo s pošiljanjem neprijavljenega orožja separatističnim skupinam na jugu države. Ministrstvo za obrambo ZAE je sporočilo, da se njihove enote umikajo v luči zadnjih dogodkov, s čimer se je končalo večletno sodelovanje v koaliciji pod vodstvom Savdske Arabije. Napetosti med nekdanjima zaveznicama so se stopnjevale zaradi nasprotujočih si strateških interesov v regiji, kjer so ZAE podpirali Južni prehodni svet (STC), Savdska Arabija pa mednarodno priznano vlado Jemna. Savdski zračni napadi na Mukalo so bili neposreden odgovor na domnevne pošiljke vojaške opreme, ki jih Abu Dabi ni uskladil s poveljstvom koalicije. Ta javni razkol med ključnima zalivskima silama bi lahko bistveno spremenil potek državljanske vojne v Jemnu in vplival na stabilnost celotnega Arabskega polotoka, saj jemenska vlada po incidentu napoveduje prekinitev obrambnih paktov z ZAE.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle zračni napad na tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Petro je novico objavil na družbenem omrežju X, kjer je navedel, da je bil objekt tarča bombardiranja zaradi domnevne proizvodnje prepovedanih drog. Dogodek predstavlja potencialno zaostritev napetosti v regiji, saj vključuje vojaško posredovanje na ozemlju suverene države pod krinko boja proti narkotikom. Informacije o napadu trenutno temeljijo na navedbah kolumbijskega predsednika, medtem ko uradni Washington in Caracas dogodka še nista podrobneje komentirala ali potrdila obsega škode. Incident poudarja kompleksne varnostne razmere v Južni Ameriki, kjer se prepletajo interesi boja proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in geopolitična rivalstva med ZDA ter venezuelskim režimom. Maracaibo, ki leži na severozahodu Venezuele, velja za strateško pomembno točko, ki je bila v preteklosti že večkrat predmet razprav o tihotapskih poteh.

V Peruju sta se v torek na železniški progi, ki vodi do slovitega inkovskega mesta Machu Picchu, zaletela dva potniška vlaka. Po podatkih lokalnih oblasti in poročanju tiskovne agencije AP je v nesreči življenje izgubila najmanj ena oseba, okoli 30 potnikov pa je bilo poškodovanih. Do trčenja je prišlo na priljubljeni turistični poti, ki povezuje Cusco in starodavno citadelo, kar je povzročilo takojšnjo zaustavitev prometa na celotnem odseku. Reševalne ekipe so se na prizorišču nesreče v težko dostopnem terenu spopadale z evakuacijo ranjenih, ki so jih prepeljali v bližnje zdravstvene domove in bolnišnice. Med poškodovanimi so po prvih podatkih predvsem tuji turisti, ki množično obiskujejo to svetovno znano znamenitost. Preiskava o vzrokih nesreče še poteka, medtem ko železniško podjetje preverja morebitne napake v komunikacijskem sistemu ali na tirih.

Palestinsko gibanje Hamas je v uradni izjavi potrdilo smrt petih svojih visokih predstavnikov, ki so bili ubiti med spopadi na območju Gaze. Med potrjenimi žrtvami sta ključna vojaška osebnost Mohamed al-Sinvar, brat nekdanjega vrhovnega vodje Jahje al-Sinvarja, ter prepoznavni tiskovni predstavnik gibanja Hutajfa al-Kahlot, širši javnosti znan pod psevdonimom Abu Obeida. Smrt Abuja Obeide, ki je bil zaradi svojih nastopov z zakritim obrazom eden najbolj prepoznavnih obrazov Hamasa, je bila predmet ugibanj že več mesecev, vendar je skupina šele zdaj uradno priznala njegovo izgubo. Hamas je ob tem napovedal nadaljevanje oboroženega upora proti Izraelu. Potrditev teh smrti predstavlja pomemben udarec vodstveni strukturi gibanja, saj so bili vpleteni posamezniki ključni za operativno vodenje in propagandne dejavnosti skupine v tekočem konfliktu.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prve neposredne zračne napade na kopenske cilje v Venezueli. Operacija, ki naj bi jo s pomočjo brezpilotnih letal izvedla agencija Cia, je bila usmerjena proti ključni logistični infrastrukturi, vključno z velikim pomolom na venezuelski obali. Po navedbah Washingtona so napadeni objekti služili za tihotapljenje prepovedanih drog, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za stopnjevanje napetosti z namenom strmoglavljenja venezuelske vlade. Analitiki poudarjajo, da ti dogodki pomenijo preobrat v ameriški strategiji, saj so se ZDA s pomorskih blokad preusmerile k neposrednim napadom na kopensko ozemlje suverene države. Pojavljajo se resni pomisleki glede morebitnega izbruha širšega vojaškega spopada, saj nekateri viri trdijo, da so primarni motiv za agresivno politiko Trumpove administracije venezuelska nahajališča nafte. Kljub stopnjevanju napetosti predsednik Trump za zdaj ni napovedal napotitve kopenskih enot, vendar so razmere v regiji izjemno nestabilne.

Chloe Cole, vidna ameriška aktivistka in zagovornica detranzicije, je v javnem nastopu poudarila, da je njeno preteklo iskanje transspolne identitete izviralo iz pomanjkanja verskega prepričanja in duhovne praznine. Cole, ki je v preteklosti prestala medicinske postopke za spremembo spola, je pojasnila, da je transspolnost sprva dojemala kot rešitev za svojo identitetno krizo, vendar jo danes označuje za »lažnega idola«. Njena osebna izpoved osvetljuje preplet med duševnim zdravjem, osebno identiteto in religioznostjo v sodobnem družbenem diskurzu. Po šestih letih od začetka svoje poti je Cole ponovno sprejela svojo biološko žensko identiteto, pri čemer ključno vlogo pripisuje krščanski veri in podpori družine. Izpostavila je, da ji je bratovo deljenje evangelija v času, ko se je še identificirala kot moški, sprva povzročalo odpor, vendar je kasneje prav v veri našla celovitost, ki jo je prej neuspešno iskala v medicinski tranziciji. Njena zgodba ostaja pomemben del razprav o vplivu ideologije spola na mlade in vlogi tradicionalnih vrednot pri oblikovanju osebnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno potrdil, da so Združene države Amerike izvedle napade z brezpilotnimi letalniki na pristaniško infrastrukturo v Venezueli. Po besedah predsednika naj bi bil eden izmed objektov popolnoma uničen, medtem ko ameriško obrambno ministrstvo in uradni Caracas o dogodku še nista podala uradnih izjav. Pentagon za zdaj podrobnosti o prvi javno objavljeni vojaški operaciji te vrste na venezueljskih tleh ne razkriva. Napadi so se zgodili v času božičnih praznikov, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji. Operacija predstavlja neposreden prehod od preteklih groženj k aktivni uporabi vojaške sile. Trumpova administracija je že pred meseci okrepila vojaško prisotnost v Karibskem morju, tokratni dogodki pa potrjujejo uresničevanje napovedi o povečanem pritisku na režim Nicolása Madura, ki ga Washington ne priznava več kot legitimnega voditelja države.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v začetku tega meseca izvedla napad z brezpilotnim letalnikom na pristaniški objekt ob venezuelski obali, kar predstavlja prvi znani neposredni ameriški napad na tarčo znotraj te južnoameriške države. Po navedbah virov, na katere se sklicujejo tuji mediji, je bil cilj napada oddaljen dok, ki naj bi ga uporabljala transnacionalna kriminalna združba Tren de Aragua. Operacija pomeni znatno zaostritev prikritih dejavnosti administracije predsednika Donalda Trumpa proti vladi Nicolasa Madura, ki jo Washington obtožuje 'narkoterorizma'. Napad na venezuelskem ozemlju odpira novo poglavje v napetih odnosih med državama, saj gre za prvo potrjeno uporabo vojaške sile s strani ZDA na tleh Venezuele v okviru širših prizadevanj za destabilizacijo Madurovega režima. Uradni Washington napada še ni podrobneje komentiral, vendar viri blizu agencije CIA navajajo, da je bila operacija usmerjena izključno v logistično infrastrukturo, ki podpira dejavnosti organiziranega kriminala in trgovine z drogami, povezano z omenjeno bando. Dogodek je sprožil burne odzive v regiji in povečal strah pred morebitnim širšim oboroženim spopadom v Latinski Ameriki.

Donald Trump je po vetu zakona o čisti vodi naletel na kritike zaradi kaznovanja države zaradi uveljavljanja njenih zakonov. Njegova administracija je umaknila tožbo, s katero je poskušala prevzeti nadzor nad Nacionalno gardo Kalifornije od demokratskega guvernerja Gavina Newsoma. Republikanski zakonodajalci so opozorili, da eno vprašanje zasenči njegovo predsednikovanje. Po tesni zmagi na predsedniških volitvah leta 2024, so demokratski strategi opazili pet 'opozorilnih znakov' za Trumpa. Sprememba imena Kennedyjevega centra je prišla po tem, ko so nova pravila določila, da lahko glasujejo samo Trumpovi imenovani upravitelji.

V 35. letu starosti je danes umrla ameriška novinarka in pisateljica Tatiana Schlossberg, sicer vnukinja nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Družina pokojne je v izjavi za javnost potrdila njeno smrt in zapisala, da bo za vedno ostala v njihovih srcih. Schlossbergova je že novembra javno razkrila, da trpi za izjemno agresivno obliko raka, pri čemer so ji zdravniki takrat napovedali manj kot leto dni življenja. Bolezen je napredovala hitreje od pričakovanj, saj je avtorica umrla le približno mesec dni po postavitvi diagnoze. Pokojna novinarka je bila znana predvsem po svojem delu na področju okoljskih vprašanj in podnebnih sprememb, njena smrt pa v ameriških medijih ponovno obuja razprave o tako imenovanem prekletstvu družine Kennedy. Tatiana je bila hči Caroline Kennedy, trenutne veleposlanice ZDA v Avstraliji, in Edwina Schlossberga. Za seboj je pustila mladega sina, ki ga je imela z možem Georgeom Moranom. Njena zgodnja smrt predstavlja še eno v vrsti tragičnih izgub za eno najvplivnejših političnih dinastij v zgodovini Združenih držav Amerike.

Analitiki opozarjajo, da je spor med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in kongresnico Marjorie Taylor Greene razkril njegove prioritete pri obravnavi občutljivih dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Po navedbah političnega analitika Jacka Hopkinsa je Greeneova razkrila, da jo je Trump pozval k nasprotovanju objavi arhivov o Epsteinu, češ da bi to lahko škodovalo njegovim prijateljem. Hopkins trdi, da te navedbe neposredno spodkopavajo Trumpova prizadevanja, da bi se prikazal kot borec za preglednost in pravičnost za žrtve, ter kažejo na namerno ščitenje vplivnih posameznikov pred javnim razkritjem. Hkrati se v ameriški javnosti krepijo kritike zaradi domnevne dvoličnosti Trumpove administracije glede vprašanj goljufij. Medtem ko se predsednikovi podporniki osredotočajo na primere domnevnih zlorab socialne pomoči, kritiki opozarjajo na obsežne finančne nepravilnosti v času njegovega mandata. Izpostavljajo predvsem vprašanje pomilostitev bogatih posameznikov v zameno za politične donacije ter ocene o več deset milijard dolarjev vrednih prevarah v okviru programov pomoči za mala podjetja, ki jih administracija po mnenju opozicije ne obravnava z enako zavzetostjo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je Ukrajina izvedla obsežen napad z 91 droni, katerih tarča je bila rezidenca predsednika Vladimirja Putina. Moskva je napovedala oster odziv in revizijo svojega stališča do morebitnih mirovnih pogajanj, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe o napadu na rezidenco zavrnil kot izmišljotine. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti, ko ameriški predsednik Donald Trump stopnjuje pritisk na obe strani za končanje spopadov. Ruske oblasti trdijo, da so bili napadi neposreden poskus ogrožanja državnega vrha, kar bi lahko korenito spremenilo pogoje, pod katerimi je Kremelj pripravljen sesti za pogajalsko mizo. Incident dodatno zapleta diplomatska prizadevanja mednarodne skupnosti, saj Rusija napoveduje povračilne ukrepe. Ukrajinska stran medtem vztraja pri potrebi po nadaljnji vojaški pomoči Zahoda, brez katere po besedah Zelenskega zmaga nad ruskimi silami ni mogoča.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v začetku decembra 2025 izvedla napad z brezpilotnimi letalniki na pristaniško infrastrukturo ob venezuelski obali, kar predstavlja prvi znani neposredni ameriški napad na kopenske cilje v tej južnoameriški državi. Napad je bil usmerjen na oddaljeno pristanišče, ki ga po navedbah ameriških uradnikov uporablja kriminalna združba Tren de Aragua za pošiljke prepovedanih drog. Po prvih poročilih v operaciji ni bilo smrtnih žrtev ali poškodovanih oseb. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump je 29. decembra 2025 potrdil odgovornost Združenih držav Amerike za napad, vendar ob tem ni razkril natančne lokacije tarče ali imena agencije, ki je operacijo izvedla. Operacija pomeni strateški premik v ameriškem pristopu do Venezuele, saj se je pritisk, ki se je prej izvajal predvsem zunaj meja države ali prek sankcij, zdaj preselil neposredno na venezuelsko ozemlje. Viri blizu zadeve navajajo, da gre za precedenčni dogodek, ki odpira nova tveganja v že tako napetih odnosih med Washingtonom in Caracasom. Napad naj bi bil opozorilo tako lokalnim oblastem kot kriminalnim mrežam, ki delujejo v regiji, hkrati pa nakazuje na agresivnejšo zunanjo politiko prihajajoče ameriške administracije pri spopadanju s čezmejnim kriminalom in narko-karteli.

Ameriška osrednja obveščevalna služba (CIA) je po navedbah ameriških uradnikov z brezpilotnimi letali napadla oddaljeno pristanišče v Venezueli, ki naj bi bilo povezano s pošiljkami prepovedanih drog. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je 29. decembra 2025 potrdil odgovornost ZDA za napad, vendar v svoji izjavi ni razkril natančne lokacije ali neposredne vpletenosti agencije CIA. Poročila ameriških medijev, vključno s CNN in The New York Times, navajajo, da gre za prvi tovrstni kopenski napad na venezuelskem ozemlju, ki označuje pomemben strateški premik v pritisku Washingtona na Caracas. Po trenutnih podatkih napad ni terjal smrtnih žrtev, uničen pa je bil objekt, ki ga je Trump opisal kot pomembno infrastrukturo. Operacija predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, saj so se prejšnje ameriške aktivnosti večinoma omejevale na mednarodne vode ali gospodarske sankcije. Viri blizu obveščevalne skupnosti poudarjajo, da gre za precedenčen dogodek, ki odpira nova tveganja v regionalni varnostni arhitekturi Latinske Amerike. Venezuelske oblasti se na incident še niso uradno odzvale z obsežnejšimi protiukrepi, vendar analitiki opozarjajo na možnost zaostrovanja diplomatskih odnosov in povečano nestabilnost v regiji, kjer se ZDA že dlje časa spopadajo z vplivom režima v Caracasu.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile Združenih držav Amerike na božični večer izvedle prvi letalski napad na kopenske cilje znotraj Venezuele. Operacija, ki so jo po nekaterih poročilih izvedle prikrite enote Cie z brezpilotnimi letalniki, je bila usmerjena proti pristaniški infrastrukturi, ki naj bi služila kot ključno prekladališče za preprodajalce drog. Gre za pomembno eskalacijo v primerjavi s prejšnjimi operacijami, ki so bile omejene na prestrezanje ladij na morju, saj so ZDA zdaj prvič neposredno napadle venezuelsko ozemlje v okviru svoje kampanje proti režimu Nicolása Madura in t. i. »narkoteroristom«. Predstavnica družine Trump, Lara Trump, je v javnem nastopu podprla napad in poudarila, da gre za izpolnjevanje volilne volje Američanov glede zagotavljanja varnosti in boja proti mamilom. Po navedbah ameriških uradnikov je bilo oporišče povezano z bando Tren de Aragua, ki jo Washington obravnava kot resno grožnjo nacionalni varnosti. Venezuelski režim pod vodstvom Madura se na dejanja odziva z obtožbami o nelegalni agresiji, medtem ko Trumpova administracija napade utemeljuje kot nujne ukrepe v »vojni proti drogam«, ki vključujejo tudi fentanil kot orožje za množično uničevanje. Ta premik h kopenskim napadom kaže na novo, agresivnejšo fazo ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal pripravljenost za podporo izraelskemu vojaškemu napadu na Iran, če bi teheranski režim ponovno začel razvijati svoje jedrske zmogljivosti. Trump je po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem poudaril, da bodo Združene države Amerike ostro ukrepale proti kakršni koli obnovi iranskega jedrskega programa. Izjave prihajajo v času izjemno napetih odnosov med Washingtonom in Teheranom, kjer Trumpova administracija zagovarja politiko maksimalnega pritiska. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian se je na grožnje odzval z opozorilom, da bo vsaka agresija proti njegovi državi sprožila silovit in odvračalen odgovor. Iranski uradniki trdijo, da so obtožbe o obnovi jedrskega orožja neutemeljene, vendar hkrati opozarjajo, da je država pripravljena na obsežen spopad z ZDA in njihovimi zavezniki. Stopnjevanje retorike dodatno destabilizira razmere na Bližnjem vzhodu, kjer Izrael in Iran ostajata v stanju nenehne vojaške pripravljenosti.

Kreml je napovedal zaostritev stališča v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na domnevni ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco. Dmitrij Peskov je dejal, da je Kijev s tem napadom želel spodkopati prizadevanja Washingtona za posredovanje. Ukrajinski uradniki so ponovili, da Moskva ni predložila nobenih dokazov o napadu, in ga označili za provokacijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v letovišču Mar-a-Lago poudaril, da Ukrajina v okviru morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo ne more privoliti v umik s svojih ozemelj. Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila opustitev civilnega prebivalstva in ukrajinskih sil na zasedenih območjih. Kljub Trumpovemu optimizmu glede hitre rešitve konflikta ostajajo ključna vprašanja neodločena, saj Kijev vztraja pri ohranitvi suverenosti nad celotnim mednarodno priznanim ozemljem. Srečanje na Floridi je razkrilo precejšnja razhajanja med stranema glede strategije pogajanj. Medtem ko Trump poudarja napredek in željo Vladimirja Putina po rešitvi, strokovnjaki opozarjajo na Trumpovo negotovo razmerje z ukrajinskim voditeljem, ki ga zaznamujejo pritiski po ozemeljskih koncesijah. Poljski predsednik Karol Nawrocki je Trumpa v telefonskem pogovoru dodatno opozoril pred prevelikim zaupanjem v zagotovila Kremlja, saj Rusija kljub diplomatskim prizadevanjem nadaljuje z vojaškimi operacijami.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v letovišču Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zelenski je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News po srečanju izpostavil, da Ukrajina brez podpore Združenih držav Amerike ne more zmagati v vojni proti Rusiji. Poudaril je, da so bili njuni pogovori o mirovnem okviru konstruktivni, vendar je hkrati izrazil nezaupanje do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Srečanje je bilo ključnega pomena za oblikovanje novega mirovnega načrta v 20 točkah, ki bi lahko končal skoraj štiri leta trajajoč konflikt. Ameriški predsednik Donald Trump je srečanje opisal kot pozitivno, čeprav so pogovori potekali v senci nedavnih napetosti zaradi domnevnih ukrajinskih napadov na rusko ozemlje. Zelenski je v izjavah za javnost ponovno poudaril, da je usoda ukrajinske obrambe neposredno odvisna od odločitev Washingtona glede prihodnje vojaške in finančne pomoči.

V Združenih državah Amerike se je razplamtela ostra razprava o odgovornosti za obsežne prevare s socialnimi sredstvi v zvezni državi Minnesota, kjer so nepridipravi odtujili na stotine milijonov dolarjev. Konservativni komentator Scott Jennings je v oddaji na mreži CNN poudaril, da kaznovanje zgolj neposrednih izvajalcev prevar ni zadostno. Po njegovih besedah bi morali kazensko odgovarjati tudi visoki uradniki v demokratskih zveznih državah, ki so z malomarnim nadzorom omogočili razrast korupcije in sistematičnega kraje proračunskega denarja. Jennings trdi, da se tovrstne prakse ne bodo ustavile, dokler ne bo nihče na položaju moči dejansko pristal v zaporu. Na drugi strani so se pojavili očitki o stigmatizaciji določenih skupnosti. Mara Gay, analitičarka MS NOW in članica uredniškega odbora New York Timesa, je v oddaji Morning Joe izjavila, da so somalijski priseljenci v Minnesoti postali žrtveni jagnje za desničarske politične akterje. Kljub temu da so bili nekateri pripadniki te skupnosti že obsojeni zaradi vpletenosti v prevare, Gayeva trdi, da se celotna skupnost neupravičeno uporablja za politične napade na guvernerja Tima Walza. Kritiki takšnega poročanja opozarjajo, da gre za eno največjih prevar s socialnimi programi v zgodovini ZDA, ki zahteva temeljito preiskavo ne glede na vpletene demografske skupine.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nedeljskem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu na Floridi poudaril, da Ukrajina v okviru mirovnega sporazuma z Rusijo ne more privoliti v umik s svojih ozemelj. Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila prepustitev civilistov in ukrajinskih vojakov na milost in nemilost agresorju. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o novem mirovnem okviru v 20 točkah, ki naj bi končal skoraj štiri leta trajajočo vojno. Trump je srečanje opisal kot konstruktivno, vendar podrobnosti predlaganega načrta ostajajo predmet razprav. Medtem ko ameriška stran pritiska na hitro rešitev konflikta, ukrajinsko vodstvo vztraja pri ohranitvi suverenosti nad vsemi deli države. Kljub resnosti pogovorov je ozračje v Mar-a-Lagu zaznamovala tudi nenavadna Trumpova gesta, ko je zbrane novinarje med uradnim delom srečanja vprašal, če so lačni, in jim ponudil kosilo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal božična in novoletna voščila številnim tujim državnikom, pri čemer je iz seznama prejemnikov v Evropski uniji izpustil večino voditeljev. Iz Kremlja so sporočili, da so bili med redkimi evropskimi prejemniki novoletnih poslanic slovaški premier Robert Fico, madžarski predsednik vlade Viktor Orbán in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Ruski predsednik je voščilo naslovil tudi na novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Izbor prejemnikov odraža trenutna diplomatska zavezništva in napetosti med Rusijo in Zahodom. Medtem ko so odnosi z večino članic Evropske unije zaradi ruske agresije v Ukrajini na najnižji ravni, Putin ohranja stike z voditelji, ki zagovarjajo bolj nevtralno ali Moskvi naklonjeno politiko. Fico in Orbán sta v preteklosti večkrat pozvala k normalizaciji odnosov in mirnemu reševanju sporov, kar Kremelj interpretira kot konstruktivno držo. Vključitev Donalda Trumpa na seznam pa nakazuje na pričakovanja Moskve glede morebitnih sprememb v ameriški zunanji politiki po njegovem nastopu mandata.

Osrednja obveščevalna služba ZDA (CIA) je po poročanju ameriških medijev, vključno s CNN in The New York Times, izvedla prvi znani napad z dronom na kopensko tarčo znotraj venezuelskega ozemlja. Operacija, ki jo je predhodno omenil tudi ameriški predsednik Donald Trump z izjavo o uničenju »velikega objekta«, je bila usmerjena proti odročnemu pristanišču na venezuelski obali. Neimenovani viri blizu ameriške obveščevalne skupnosti navajajo, da so pristanišče domnevno uporabljali za dejavnosti, povezane s trgovino z mamili. Venezuelska stran je v preteklosti že opozarjala na morebitne agresivne namere ameriških obveščevalnih služb, vendar tokratni dogodek predstavlja pomembno stopnjevanje napetosti, saj gre za neposreden vojaški poseg na tuje ozemlje. Ameriški uradniki so napad utemeljili z nacionalno varnostjo in bojem proti narkokartelom, medtem ko Caracas operacijo označuje za kršitev suverenosti. Napad sledi obdobju zaostrenih odnosov med Washingtonom in vlado Nicolása Madura, ki se že dlje časa spopadata z medsebojnimi obtožbami o destabilizaciji regije.

Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Trump prejel izraelsko nagrado, ki je še ni prejel ne-Izraelec. Trump je izjavil, da bo Hamas imel kratek čas za razorožitev, sicer jim grozi "pekel". Po petem srečanju leta 2025 je Trump Netanjahuja imenoval za "heroja" in prosil Izrael, da mu podeli pomilostitev, hkrati pa se je strinjal z vsemi njegovimi zahtevami.

Poljski premier Donald Tusk je po srečanju ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu izrazil nenaden optimizem glede končanja konflikta. Tusk, ki je predhodno opozarjal na nevarnost razdeljenosti Zahoda, je po pogovorih z evropskimi voditelji in predstavniki zveze NATO izjavil, da se je mir prvič po začetku vojne pojavil na obzorju. Kljub pozitivnim tonom poljskega premierja pa znotraj ameriške administracije in mednarodne skupnosti ostajajo številni pomisleki. Poročila kažejo na teoretična zagotovila o popolni varnosti Ukrajine po koncu sovražnosti, vendar konkretni dogovori še niso bili doseženi. Medtem ko Trumpovo taborišče projicira podobo hitrega uspeha, se v ozadju kažejo resna nesoglasja glede pogajalske strategije. Vpogled v notranje kroge kaže, da bodoči predsednik ZDA bije bitko z lastnimi svetovalci, vključno z Marcom Rubiom in Peteom Hegsethom, kar bi lahko otežilo uresničitev njegove napovedane hitre rešitve. Ruska stran ostaja zadržana, saj Kremelj opozarja na številna odprta vprašanja, ki ostajajo nerešena kljub Trumpovemu optimizmu. Razkorak med javnimi izjavami o »fantastičnih« pogovorih in realno situacijo na terenu nakazuje, da je pot do finalnega dogovora še dolga in polna ovir.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ključnem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu jasno poudaril, da Ukrajina ne bo pristala na umik svojih sil z lastnega ozemlja kot del morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo. Zelenski je v pogovoru za televizijsko hišo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila zapustitev civilnega prebivalstva in vojakov, ki se borijo na fronti. Kljub stopnjevanju diplomatskih pritiskov za hitro končanje konflikta ukrajinski voditelj vztraja pri zaščiti ozemeljske celovitosti države. Varnostni strokovnjak Milan Mikulecký je ob tem ocenil, da Zelenski po skoraj štirih letih ruske invazije še vedno ohranja visoko stopnjo zaupanja javnosti, čeprav se pojavljajo kritike na račun učinkovitosti njegove administracije. Mikulecký je izpostavil tudi vprašanje vzdržnosti strategije, po kateri predsednik osebno vodi skoraj vsa ključna mednarodna pogajanja. Srečanje na Floridi je potekalo v senci stopnjevanih ruskih napadov na Kijev, kar dodatno otežuje pogajalska izhodišča za dosego stabilnega miru.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA izjavil, da mora Zahod priznati rusko strateško pobudo na bojišču v Ukrajini. Po besedah vodje ruske diplomacije so pogovori o morebitni ureditvi konflikta še vedno v teku, vendar je poudaril, da se bo Zahod moral sprijazniti s trenutnimi razmerami na terenu. Lavrov je prav tako izpostavil prepričanje Kremlja, da Washington podpira predlog za izvedbo novih volitev v Ukrajini, kar Rusija vidi kot del širše politične strategije Zahoda. Izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj, kjer Rusija preko svojih odposlancev ohranja stike z ekipo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Lavrov je nakazal, da so za Rusijo ključni premiki v ameriški zunanji politiki, medtem ko Ukrajina pod vodstvom Volodimirja Zelenskega še naprej išče poti za mednarodni pritisk na Moskvo. Ruski minister je jasno podčrtal, da brez upoštevanja realnosti na bojišču in ruskih strateških interesov trajen mir ne bo mogoč.

Ameriški predsednik Donald Trump bo prejel Izrael-nagrado, ki predstavlja najvišje državno priznanje judovske države, za svoje izjemne zasluge pri zagotavljanju varnosti in interesov Izraela. Odlikovanje prihaja v času, ko Trump v Združenih državah gosti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, s katerim sta v ponedeljek razpravljala o prihodnosti vojne v Gazi in regionalni stabilnosti. Kljub podelitvi priznanja pa razmere na terenu ostajajo negotove. Trump je napovedal, da se bo druga faza premirja v Gazi začela v kratkem, vendar strokovnjaki opozarjajo na globoka razhajanja med izraelskimi in palestinskimi interesi. Trenutni pogajalski proces je po ocenah analitikov v slepi ulici, saj ključna vprašanja glede nadzora nad območjem in trajne prekinitve sovražnosti ostajajo nerešena. Trumpova administracija sicer vztraja pri optimizmu glede hitrega prehoda v naslednjo fazo sporazuma, čeprav izraelska stran še naprej poudarja potrebo po varnostnih jamstvih.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prvi neposredni vojaški napad na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja. Operacija, ki naj bi se odvila v noči na božič, 24. decembra, je bila usmerjena proti obsežnemu pristaniškemu objektu na venezuelski obali, ki so ga po navedbah Washingtona uporabljale transnacionalne kriminalne združbe, predvsem Tren de Aragua, za mednarodno trgovino z drogami. Trump je v izjavi pojasnil, da so ZDA s tem dejanjem zaostrile kampanjo proti t. i. narkoterorizmu, ki jo vodi proti režimu Nicolása Madura. Medtem ko ameriška administracija trdi, da je bil cilj uničenje infrastrukture za prevoz prepovedanih substanc, uradni Caracas do zdaj ni podal podrobnejših informacij o škodi ali morebitnih žrtvah, čeprav poročila nekaterih ameriških medijev, vključno s CNN, omenjajo uporabo brezpilotnih letalnikov v operaciji Cie. Ta napad pomeni kritično eskalacijo, saj so se pretekle ameriške vojaške akcije omejevale na prestrezanje in napade na plovila v mednarodnih vodah Karibskega morja.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v preteklem tednu izvedle operacijo v enem izmed venezuelskih pristanišč. Po Trumpovih navedbah je bila tarča napada infrastruktura v dokih, ki so jo preprodajalci mamil uporabljali za natovarjanje svojih plovil. Eksplozija v pristanišču naj bi ohromila ključne logistične poti za tihotapljenje prepovedanih substanc v regiji, kar predstavlja stopnjevanje ameriških prizadevanj v boju proti narkokartelom. Obenem je Trump v izjavi za javnost izrazil prepričanje glede stabilnosti v azijsko-pacifiški regiji. Kljub naraščajočim napetostim je predsednik dejal, da ga možnost kitajskega napada na Tajvan ne skrbi, s čimer je nakazal na morebitna diplomatska ali varnostna zagotovila, ki po njegovem mnenju preprečujejo stopnjevanje konflikta. Napad v Venezueli sicer sledi obdobju povečanih mednarodnih pritiskov na Trumpovo administracijo, ki se je v zadnjem mesecu soočala s številnimi sodnimi postopki in diplomatskimi izzivi na več svetovnih frontah, vključno z odnosi z Rusijo in notranjepolitičnimi vprašanji glede migracij in patentne zakonodaje.

Ukrajinske oborožene sile so v noči z 28. na 29. december z droni napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Ruska zračna obramba je drone po uradnih navedbah sestrelila, vendar je incident sprožil buren mednarodni odziv in resno ogrozil takratne diplomatske napore za končanje konflikta. Napad se je zgodil le dan po srečanju med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim na Floridi, ki je bilo po nekaterih ocenah za Kijev razočaranje, ter tik pred načrtovanim telefonskim pogovorom med Trumpom in Putinom. Ameriški predsednik Donald Trump je nad dejanjem izrazil ogorčenje, saj naj bi ukrajinska stran s tem poskusila sabotirati mirovni proces in preprečiti dogovore, ki bi temeljili na zamrznitvi bojev na trenutnih frontnih linijah. Vojaški analitiki ocenjujejo, da je Zelenski s to potezo želel Zahod postaviti pred dilemo glede nadaljnje podpore Ukrajini, nekateri pa namigujejo, da je bila operacija izvedena s privolitvijo ali celo spodbudo določenih evropskih zaveznikov, predvsem Velike Britanije. Dogodek je še dodatno poglobil nezaupanje med vpletenimi stranmi v ključnem trenutku, ko se je pripravljal teren za morebitno prekinitev ognja.

Ameriški predsednik Donald Trump je prejel prestižno Izrael-nagrado, ki velja za najvišje odlikovanje judovske države, za svoje izjemne zasluge pri zagotavljanju varnosti Izraela in judovskega naroda. Podelitev odlikovanja sovpada z zaostrenimi odnosi na Bližnjem vzhodu, saj je Trump hkrati Teheranu zagrozil s hudimi posledicami zaradi domnevnih prizadevanj za obnovo iranskega raketnega arzenala in jedrskega programa. Po informacijah izraelskih obveščevalnih služb Iran aktivno pripravlja infrastrukturo za ponovno oborožitev, kar bi lahko destabiliziralo regijo. Ameriška administracija pod Trumpovim vodstvom tesno sodeluje z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, ki je že v preteklosti lobiral za ostrejše ukrepe proti Iranu. Napetosti se stopnjujejo v luči satelitskih posnetkov, ki razkrivajo sumljive premike znotraj iranskih strateških vojaških sistemov, kar Izrael interpretira kot neposredno grožnjo. Trump je poudaril, da ZDA ne bodo dopustile nuklearnega Irana, s čimer je utrdil svojo pozicijo ključnega izraelskega zaveznika v boju proti regionalnim nasprotnikom.

Med srečanjem Trumpa in Netanjahuja v Mar-a-Lagu je Trump ponovil poziv k pomilostitvi Netanjahuja, na kar se je odzval izraelski predsednik Herzog, ki je zanikal, da bi bila pomilostitev že v postopku. Netanjahu je ob tem napovedal, da bo Trump prejel najvišje izraelsko priznanje.

Donald Trump je izrazil ogorčenje nad domnevnim ukrajinskim napadom na rezidenco Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je napovedal zaostritev stališča Moskve v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na napad z droni. Aleksej Arestovič je dejal, da je Ukrajina napadla center za poveljevanje ruske jedrske triade pri Novgorodu.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi gostil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Srečanje, ki je potekalo 29. decembra 2025, je bilo osredotočeno na strateška vprašanja na Bližnjem vzhodu, s poudarkom na drugi fazi mirovnega načrta za Gazo. Gre za ključen diplomatski dogodek, ki nakazuje tesno sodelovanje med prihajajočo ameriško administracijo in izraelskim vrhom pri reševanju dolgotrajnega konflikta. Med pogovori sta voditelja izpostavila nujnost stabilizacije regije in iskanja trajnih varnostnih rešitev. Trump je ob sprejemu poudaril pomen močnega zavezništva med Združenimi državami Amerike in Izraelom, medtem ko je Netanjahu predstavil izraelske poglede na povojno ureditev Gaze. Dogodek v Palm Beachu predstavlja nadaljevanje usklajevanj, ki so se intenzivirala v zadnjem mesecu leta 2025, ko sta obe strani začeli pripravljati teren za novo fazo mirovnih pogajanj pod okriljem bodoče Trumpove vlade.

Ameriško južno poveljstvo (Southcom) je sporočilo, da so ameriške sile v ponedeljek, 29. decembra 2025, izvedle vojaški napad na čoln v mednarodnih vodah vzhodnega Tihega oceana. V operaciji, ki je bila usmerjena proti domnevnim tihotapcem mamil, sta bila ubita dva moška. Ameriška vojska je ob tem objavila videoposnetek napada, ki prikazuje natančen zadetek plovila. To je že drugi tovrstni smrtonosni napad v manj kot tednu dni na istem območju, kar nakazuje na okrepljeno strategijo Združenih držav Amerike pri prestrezanju narkotikov na morju s pomočjo kinetične sile. Plovilo je bilo po navedbah vojaških virov vpleteno v mednarodno trgovino z drogami, napad pa se je odvil v okviru razširjenih operacij za zagotavljanje varnosti v regiji. Identiteti ubitih oseb in točen izvor plovila za zdaj ostajata neznana.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer sta razpravljala o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Osrednja točka razhajanj ostajajo varnostna jamstva; medtem ko trenutni osnutek predvideva 15-letno obdobje omejenih jamstev, je Zelenski zahteval 50-letno zavezo, ki bi bila po vsebini primerljiva s 5. členom pogodbe zveze NATO o kolektivni obrambi. Trump je srečanje označil za konstruktivno in izjavil, da sta blizu dogovora, vendar je opozoril na zahtevna vprašanja glede ozemlja. Ameriški predsednik je poudaril, da je del ukrajinskega ozemlja že izgubljen in da bi bilo za Kijev bolje, če bi sporazum dosegli čim prej, kar nakazuje na pričakovanja Washingtona po ozemeljskih koncesijah Ukrajine. Zelenski kljub temu vztraja pri najvišjih varnostnih standardih za vsakršno prihodnjo mirovno ureditev. Pogovori so potekali v luči prizadevanj nove ameriške administracije, da konflikt čim prej zamrzne ali zaključi s pogajanji, pri čemer Trumpova ekipa pritiska na obe strani za dosego hitrega kompromisa.

Izrael je uradno priznal Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je postal prva država na svetu, ki je sprejela to odločitev. Diplomatski premik je bil objavljen po izredni seji Varnostnega sveta Združenih narodov, kjer je izraelska delegacija svojo potezo utemeljila kot odziv na enostranska priznanja palestinske države s strani drugih držav. Izrael trdi, da če mednarodna skupnost brez ugovorov sprejema enostranska priznanja Palestine, potem ni ovir za priznanje Somalilanda. Ta diplomatska poteza je rezultat večletnih diskretnih dvostranskih stikov med Tel Avivom in Hargeiso. Somaliland se je od Somalije odcepil leta 1991, vendar do sedaj kljub stabilnosti in lastnim državnim institucijam ni prejel mednarodnega priznanja. Izraelska stran je poudarila, da gre za avtonomno odločitev, ki pa v trenutnem geopolitičnem kontekstu služi tudi kot povračilni ukrep ali diplomatski precedens v odnosu do palestinskega vprašanja. Odločitev bi lahko sprožila nove napetosti v Afriškem rogu in vplivala na prihodnje razprave v Združenih narodih glede državne suverenosti.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek ostro obsodilo odločitev Izraela o uradnem priznanju neodvisnosti Somalilanda, ki se je odceplil od Somalije. Peking je poudaril, da nasprotuje kakršnemu koli priznanju Somalilanda kot neodvisne suverene države, medtem ko je Tajvan to potezo Tel Aviva pozdravil kot prvi. Izrael je svojo odločitev branil pred Združenimi narodi, kjer so se soočili z vprašanji drugih držav članic o dejanskih motivih za ta korak. Nekatere države so namreč izrazile zaskrbljenost, da bi priznanje lahko služilo kot podlaga za morebitno preselitev Palestincev z območja Gaze ali za vzpostavitev novih izraelskih vojaških baz v strateško pomembni regiji. Kitajska diplomacija meni, da takšne poteze spodkopavajo ozemeljsko celovitost Somalije, Izrael pa vztraja pri legitimnosti svoje diplomatske odločitve kljub naraščajočim mednarodnim pritiskom in ugibanjem o širših geopolitičnih ambicijah na Afriškem rogu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zavrnil obtožbe Moskve, da je Ukrajina poskušala izvesti napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Do zavrnitve prihaja v času, ko rusko-ukrajinska vojna vstopa v četrto leto, razmere na bojišču pa ostajajo napete, saj obe strani uporabljata vse naprednejša orožja, vključno z brezpilotnimi letalniki in težko artilerijo. Na obtožbe se je ostro odzval nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev, ki je Zelenskega označil z žaljivimi izrazi in ga obtožil, da poskuša iztiriti vsakršno možnost za mirno rešitev konflikta. Kljub začetnim pričakovanjem o hitri zmagi Rusije se konflikt spreminja v dolgotrajno izčrpavajočo vojno, kjer nobena stran trenutno ne dosega odločilne prednosti. Zahodne države še naprej podpirajo Kijev, medtem ko Kremelj utrjuje svojo obrambno in napadalno strategijo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po poročilih o vojaških operacijah Združenih držav Amerike v bližini venezuelske obale pozval k aktivaciji večstranskih mednarodnih mehanizmov. Maduro zahteva preiskavo in sankcioniranje dejanj ameriške vlade, ki jih označuje za imperialistično agresijo. Napetosti so se dodatno zaostrile po navedbah Donalda Trumpa, da so ameriške sile prejšnji teden, natančneje 24. decembra 2025, izvedle napad na večji objekt na venezuelski obali. Kljub Trumpovim trditvam venezuelska vlada uradno še ni potrdila podrobnosti o škodi, medtem ko politični analitiki opozarjajo na vpletenost širših geopolitičnih interesov, vključno z interesi Izraela in vprašanji nacionalne varnosti ZDA. Situacija predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja sovražnosti, v katero so vključene tudi ruske in kitajske podpore Madurovemu režimu. Ameriška stran svoja dejanja opravičuje s preganjanjem »narkoteroristov«, kar Caracas ostro zavrača kot kršitev suverenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s čimer se nadaljujejo intenzivna diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje se je odvilo v nedeljo zvečer, le malo po tem, ko je Trump opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Glavna tema pogovorov je bil morebitni mirovni sporazum, ki pa po navedbah opazovalcev ostaja težko dosegljiv. Srečanje med Trumpom in Zelenskim je po ocenah strokovnjakov potekalo v treznem vzdušju in brez večjih prebojev, vendar tudi brez diplomatskih škandalov, ki so v preteklosti zaznamovali odnose med Kijevom in Washingtonom. Zelenski je na Florido prispel v upanju na zagotovitev nadaljnje ameriške podpore, medtem ko Trumpov pristop temelji na neposrednem pogajanju z obema vpletenima stranema. Pred srečanjem z ukrajinsko delegacijo so se ameriški predstavniki, vključno s posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, večkrat sestali z ruskim vrhom, kar kaže na Trumpovo strategijo posredovanja med Moskvo in Kijevom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v letu 2025 že četrtič sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi, vendar srečanje ni prineslo želenega napredka pri zagotavljanju varnostnih jamstev ali ekonomske podpore. Kljub Trumpovim napovedim o optimizmu glede hitrega končanja konflikta, analitiki in vojaški strokovnjaki, med njimi poljski general Roman Polko, opozarjajo, da Rusija ne kaže resničnega interesa za mir. Namesto tega naj bi Moskva zasledovala strateški premor za obnovo svojih sil, medtem ko njeni dolgoročni cilji ostajajo nespremenjeni, vključno z vzpostavitvijo marionetne vlade v Kijevu. Zelenski med pogovori z ameriško stranjo vztrajno zavrača kakršne koli ozemeljske koncesije, medtem ko Trumpova administracija pritiska na sprejetje mirovnega načrta, ki bi lahko vključeval nevtralnost Ukrajine. Ruski predsednik Vladimir Putin medtem nadaljuje z vojaškimi operacijami in vztraja pri svojih začetnih vojnih ciljih, kar postavlja Trumpove trditve o pripravljenosti obeh strani na dogovor v negotov položaj. Razmere na terenu in diplomatska togost nakazujejo, da se bo vojna v Ukrajini nadaljevala, saj nobena stran ni pripravljena na bistvena popuščanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na svojem posestvu Mar-a-Lago na Floridi izdal ostro opozorilo Iranu. Trump je poudaril, da Združene države Amerike ne bodo tolerirale nobenih poskusov Teherana, da bi po dvanajstdnevni vojni, ki se je odvila junija, ponovno zgradil svoj vojaški potencial. Predsednik je izrazil pripravljenost na podporo izraelskemu napadu na Iran, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z razvojem raketnega in jedrskega programa. Srečanje obeh voditeljev je potekalo v senci obnovljenih napetosti, saj izraelski obveščevalni podatki in satelitski posnetki nakazujejo, da Teheran kljub predhodnim poškodbam infrastrukture pospešeno obnavlja ključne vojaške zmogljivosti. Trumpova izjava pomeni zaostritev ameriške retorike in neposredno podporo izraelski strategiji preventivnih napadov, kar bi lahko privedlo do novega kroga destabilizacije na Bližnjem vzhodu. Izraelska stran je ob tem opozorila na sumljive premike znotraj iranskih strateških sistemov, kar dodatno upravičuje potrebo po vojaški pripravljenosti.

Kremelj je sporočil, da se po zadnjih diplomatskih prizadevanjih možnosti za sklenitev miru v Ukrajini povečujejo. Kljub optimističnim izjavam iz Moskve pa se razmere na terenu in v diplomatskih krogih ne umirjajo, saj so ruske oblasti poročale o napadu z 91 droni, ki naj bi ciljali rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruski predsednik je po incidentu ponovno potrdil svojo pripravljenost na nadaljevanje mirovnih pogajanj, ki vključujejo tudi poročila o stikih med ekipo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in Moskvo. Dogajanje zaznamujejo nasprotujoče si informacije; medtem ko nekateri viri blizu ruskemu vrhu poudarjajo napredek v pogovorih, zahodni analitiki opozarjajo na širjenje konflikta in Putinovo vztrajanje pri vojaških ciljih. Poročilo Bele hiše naj bi vsebovalo podatke o neposredni komunikaciji med Trumpom in Putinom, kar vnaša novo dinamiko v mednarodna prizadevanja za končanje vojne. Ukrajinska stran medtem ostaja previdna, saj ruska stran mir pogosto pogojuje s političnimi in ozemeljskimi koncesijami, ki so za Kijev nesprejemljive.

Med srečanjem s premierjem Netanjahujem je Donald Trump ponovil grožnje Iranu glede jedrskega programa. Izjavil je, da bo ZDA »uničila« Iran, če bo ta obnovil jedrske objekte. Netanjahu naj bi v začetku prihodnjega tedna uradno zaprosil ZDA za pomoč pri nevtralizaciji grožnje iranskih balističnih raket.

Donald Trump je podprl morebitne izraelske napade na Iran, če Teheran ne bo sprejel dogovora glede svojega raketnega in jedrskega programa ter ga bo nadaljeval. Trump je to izjavil med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Donald Trump je okrepil svoje zunanjepolitične prizadevanja v Ukrajini in Gazi. Medtem je nekdanji republikanski kongresnik Adam Kinzinger izjavil, da je Rusija blizu gospodarskega zloma zaradi izgub v Ukrajini, kar je sprožilo odzive znotraj njegove stranke. Evropske obrambne delnice so padle po poročilih o napredku v mirovnih pogovorih med Trumpom in Zelenskim.

V mehiški zvezni državi Oaxaca je v nedeljo prišlo do tragične nesreče potniškega vlaka na medoceanijski liniji, ki povezuje Tihi ocean z Mehiškim zalivom. Vlak, ki vozi med zveznima državama Oaxaca in Veracruz, je iztiril v bližini kraja Nizanda, pri čemer je po uradnih podatkih življenje izgubilo najmanj 13 oseb. Število poškodovanih je naraslo na 98, od katerih so jih 36 prepeljali v bolnišnično oskrbo, pet oseb pa ostaja v kritičnem stanju. Zvezno tožilstvo je že sprožilo uradno preiskavo o vzrokih nesreče, ki se je zgodila na strateško pomembni železniški povezavi. Intervencijo in nujno pomoč na prizorišču vodi mehiška mornarica, ki upravlja s to železniško linijo. Promet na progi je do preklica ustavljen, medtem ko visoki predstavniki mornarice nudijo podporo družinam žrtev in poškodovanim v tej hudi prometni nesreči.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala v letovišču Mar-a-Lago na Floridi, vendar pogovori niso prinesli oprijemljivih rezultatov glede vojaške pomoči ali konkretnega načrta za mir. Čeprav je Trump po srečanju izrazil optimizem in pogovore označil za konstruktivne, poročila kažejo, da Zelenskemu ni uspelo pridobiti zagotovil o nadaljnjih dobavah orožja, vključno z raketami dolgega dosega. Neuspeh pogajanj sledi nizu diplomatskih prizadevanj Kijeva, ki si v luči ruskih ofenziv prizadeva ohraniti ameriško podporo. Analitiki ocenjujejo, da so bili pogovori pod vplivom nedavne komunikacije med Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar je povečalo negotovost glede prihodnje vloge Združenih držav v konfliktu. Zelenski je kljub neuspehu poudaril nujnost močne ameriške podpore, medtem ko Trumpova administracija daje prednost hitremu končanju sovražnosti, ne da bi pri tem podala jasna jamstva o suverenosti ukrajinskega ozemlja. Dogodek odraža vse večji razkorak med ukrajinskimi pričakovanji in novo ameriško zunanjo politiko.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v uradni izjavi obtožil Ukrajino, da je izvedla napad z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po ruskih navedbah je šlo za neposreden poskus napada na predsedniški objekt, kar predstavlja dodatno stopnjevanje napetosti med državama. Incident se je zgodil v času povečanih zračnih dejavnosti nad ruskim ozemljem, vendar natančnih podatkov o materialni škodi ali žrtvah ruska stran ni podala. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske obtožbe odločno zavrnil in jih označil za neresnične. Zelenski je poudaril, da Kijev ne izvaja tovrstnih napadov na rusko vodstvo, ter opozoril, da bi Moskva te trditve lahko uporabila kot pretvezo za nove ofenzivne akcije ali stopnjevanje agresije nad ukrajinskim prebivalstvom. Sporazumevanje med stranema ostaja omejeno na medsebojno obtoževanje, medtem ko se razmere na bojišču in v zračnem prostoru nad regijo zaostrujejo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za newyorško radijsko postajo WABC potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike prejšnji teden izvedle napad na cilje v Venezueli. Gre za prvi neposredni vojaški poseg na venezuelskem kopnem, ki so ga ZDA uradno potrdile od začetka stopnjevanja napetosti v regiji. Po navedbah ameriških medijev je bil napad usmerjen proti infrastrukturi, ki je domnevno povezana s trgovino z mamili. Operacija predstavlja pomembno zaostritev ameriške vojaške dejavnosti v Južni Ameriki, saj so se dosedanje akcije omejevale na prestrezanje ladij v Karibskem morju. Trumpova administracija je venezuelske oblasti že pred tem obtožila vodenja narkoterorističnih kartelov, kar služi kot formalna utemeljitev za uporabo vojaške sile. Napad na kopno Venezuele sledi mesecem stopnjevanja retorike in vojaških vaj v bližini njenih meja, kar povečuje tveganje za širši regionalni konflikt.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi bil po besedah Putinovega svetovalca Jurija Ušakova »šokiran in ogorčen« nad domnevnim ukrajinskim napadom na Putinovo rezidenco. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi o tem obvestil Trumpa. Hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe o napadu zanikal in jih označil za laž.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta na srečanju v Mar-a-Lagu razpravljala o mirovnem načrtu za končanje konflikta v Ukrajini, vendar pogovori niso prinesli dokončnega dogovora. Po poročanju medijev naj bi bila usklajena večina točk, približno 95 odstotkov vseh vprašanj, vendar ključna nesoglasja ostajajo. Glavna ovira za mir naj ne bi bilo vprašanje ozemlja, temveč zahteve po umiku ukrajinskih sil iz določenih delov Donbasa pod ruskim nadzorom ter širša vprašanja varnostnih jamstev. Kljub temu da sta se strani zbližali v številnih tehničnih podrobnostih, ostaja vprašanje ruske privolitve v predlagani okvir ključni dejavnik negotovosti. Zelenski je pred srečanjem izrazil upanje na oblikovanje okvira za mir, a hkrati opozoril na strah pred Putinovim morebitnim zavračanjem pogojev. Trumpova administracija medtem stopnjuje pritisk na Kijev, naj sprejme predlagani načrt, kar je v preteklih tednih povzročilo precejšnjo skepso tako v Ukrajini kot med evropskimi zavezniki. Pogajanja se bodo predvidoma nadaljevala, vendar konkretnih rokov za podpis sporazuma še ni na obzorju.

Donald Trump je izjavil, da ga je Putin obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu na predsedniško rezidenco v Rusiji in da ga je to zelo razjezilo. Kremelj naj bi uporabil domnevni napad za grožnje o reviziji sporazumov z ZDA in Ukrajino. Zelenski je zanikal ruske obtožbe.

Združene države Amerike so obljubile 2 milijardi dolarjev za humanitarno pomoč Združenim narodom, je sporočil uradnik ameriškega State Departmenta. To sledi znatnemu zmanjšanju tuje pomoči s strani Trumpove administracije v letu 2025. Hkrati bodo ZDA omejile financiranje ZN na 2 milijardi dolarjev, kar je drastično zmanjšanje glede na prejšnje letne prispevke, ki so znašali do 17 milijard dolarjev. Ta poteza odraža širše prizadevanje predsednika Donalda Trumpa za zmanjšanje tuje pomoči in spodbujanje reform znotraj Združenih narodov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je leta 2025 že četrtič srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zelenski je ZDA zaprosil za 50-letno varnostno jamstvo, Trump pa naj bi ponudil 15-letno. Ursula von der Leyen je izrazila zadovoljstvo nad napredkom v mirovnih pogajanjih po srečanju na Floridi.

Donald Trump je potrdil, da so ZDA izvedle prikrito operacijo v Venezueli, kjer so uničile objekt za nakladanje mamil. Trump je navedel, da je do eksplozije v venezuelskem pristanišču, ki so ga uporabljali za trgovino z mamili, prišlo zaradi posredovanja ZDA. Napad naj bi se zgodil na božični večer.

Odnosi med izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in administracijo Donalda Trumpa so se zaostrili. Po poročanju Times of Israel naj bi Netanjahu izgubil zaupanje Trumpovih sodelavcev, ki menijo, da sabotira mirovni načrt za Gazo in pripravlja nadaljnje vojne. To povzroča veliko nezadovoljstvo med arabskimi državami in državami Perzijskega zaliva. Kljub temu se je Netanjahu konec decembra ponovno srečal s Trumpom v Washingtonu, na srečanje naj bi ga povabil sam Trump.

Donald Trump in Volodimir Zelenski sta po pogovorih na Floridi izrazila optimizem glede sklenitve mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo. Kljub temu ostajajo ključna nesoglasja glede ozemlja in varnostnih vprašanj, zaradi česar je mirovni dogovor še vedno nedosegljiv, kljub zatrjevanju o napredku.

Nekdanji ruski diplomat je bil obsojen na 12 let strogega zapora zaradi izdaje državnih skrivnosti Združenim državam Amerike. Do izdaje naj bi prišlo med njegovim službovanjem kot pomočnik ruskega konzula v Houstonu.

Donald Trump se je srečal z Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Hkrati pa se v drugem mandatu Trump osredotoča na promocijo svojega imena in podobe. Ustanovljen je bil Institut Donalda J. Trumpa za mir in Center Trump-Kennedy. Obstajajo tudi računi Trump za novorojenčke in kartice Trump Gold za bogate posameznike, ki želijo pridobiti prebivališče v ZDA. Povsod so velike Trumpove slike.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social poročal o pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poleg tega je Trump odstavil ameriškega arhivista, uradnika, ki je odgovoren za ohranjanje ameriške zgodovine. Pojavljajo pa se tudi kritike o Trumpovi domnevni obsedenosti s slavo in imenom, kar naj bi se kazalo v ustanavljanju inštitutov in drugih projektov, povezanih z njegovim imenom.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v intervjuju za agencijo TASS dejal, da večina evropskih držav pretirava z "izmišljeno rusko grožnjo" in spodbuja protirusko razpoloženje. Poudaril je, da Rusija nikoli ni storila ničesar sovražnega proti svojim evropskim sosedam. Lavrov je ponovil opozorilo Vladimirja Putina in evropskim politikom sporočil, da ni razloga za strah pred ruskim napadom, vendar bo odgovor na morebitni napad na Rusijo "zelo silovit". Lavrov je tudi izjavil, da je Evropska unija glavna ovira za mir.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da mirovni načrt vključuje 15-letne varnostne garancije ZDA za Ukrajino. Češki zunanji minister Petr Macinka je izjavil, da lahko le ameriški predsednik Donald Trump prepriča Rusijo in Ukrajino k mirovnim pogajanjem.

Administracija Donalda Trumpa je v dogovoru z otoško državo Palau v Tihem oceanu deportirala 75 zavrnjenih migrantov. Palau bo za prevzem migrantov prejel denarno nadomestilo. Gre za najnovejšo potezo ZDA pri reševanju neželenih priseljencev.

V Paragvaju so prijeli nekdanjega brazilskega policijskega načelnika Silvineija Vasquesa, ki je pobegnil iz Brazilije po obsodbi zaradi vloge v domnevnem poskusu državnega udara, povezanega z bivšim predsednikom Jairjem Bolsonarom. Vasquesa so aretirali na mednarodnem letališču Silvio Pettirossi v Asunciónu zaradi "tatvine identitete", saj se je poskušal izogniti mejnim kontrolam s pretvarjanjem, da je paragvajski državljan.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je na Floridi srečal s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Po navedbah izraelskih virov naj bi bila glavna tema pogovorov Gaza, pa tudi Iran, Sirija in Hezbolah.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je izjavil, da je Iran pod pritiskom ZDA, Izraela in nekaterih evropskih držav, ki naj bi Iranu preprečevale razvoj jedrskega orožja. Po njegovih besedah gre za »totálno vojno«, ki je hujša in bolj zapletena od vojne, ki jo je proti Iranu začel Irak. To naj bi privedlo do t.i. dvanajstdnevne vojne pred približno pol leta.

Rusko zunanje ministrstvo je svojim državljanom odsvetovalo potovanje v Nemčijo, pri čemer opozarja na povečano število primerov "nepravičnega nadlegovanja" ruskih državljanov s strani nemških oblasti. Kot razlog navajajo izvajanje sankcij Evropske unije v povezavi z vojno v Ukrajini in poudarjajo, da so Rusi tarča preganjanja in nadlegovanja na podlagi etnične pripadnosti.

Tajska in Kambodža sta se 27. decembra 2025 dogovorili za takojšnjo prekinitev ognja po treh tednih spopadov na njuni meji. Konflikt je zahteval najmanj 47 življenj, skoraj milijon ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Obe strani sta podpisali skupno izjavo, ki začne veljati takoj.

Izrael je postal prva država, ki je uradno priznala neodvisnost Somalije. Hkrati se pojavljajo vprašanja o prihodnosti odnosov med ZDA in Izraelom. Ron Dermer, zaupnik premierja Netanjahuja, je že pred petimi leti ocenil, da so evangelisti zanesljivejša podpora Izraelu kot ameriški Judje.

Število vojaških konfliktov po svetu se povečuje, kar kaže na prelomno obdobje. Nasilje in vojna postajata normalno stanje, kar kaže na spreminjanje svetovnega reda.

Po mnenju Nicka Giambruna se v zahodni hemisferi odvija nova geopolitična bitka, kjer imajo Kitajska in Rusija pomemben vpliv preko držav, kot so Kuba, Venezuela in Nikaragva, ki so geopolitični nasprotniki ZDA. To območje postaja vse bolj pomembna globalna žariščna točka.

Poglabljanje odnosov med Indijo in ZDA pod Trumpom 2.0 je presenetljiv zunanjskopolitični izid, ki ga avtor pripisuje Trumpovi želji po kaznovanju Indije, ker se noče podrediti ZDA. Odnosi med Pakistanom in ZDA so se okrepili, kljub težavam pod Trumpom 1.0, in pojavljajo se pogovori o tem, da bi Pakistan ZDA ponudil komercialno pristanišče za ponovno vzpostavitev regionalne prisotnosti, kar bi lahko imelo dvojni vojaški namen.

V Hondurasu je bil za predsednika izvoljen konservativni kandidat Nasry Asfura, ki je prejel podporo Donalda Trumpa. Izid volitev je sprožil proteste levičarskih skupin. Asfurajeva zmaga pomeni nadaljevanje desničarske oblasti v državi, potem ko je popularnost prejšnje vlade padla.

Izrael je kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilanda, samooklicane republike, ki se je odcepila od Somalije. Agencija AFP je to poročala, sklicujoč se na sporočilo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Ta odločitev bi lahko spremenila regionalno dinamiko. Predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi je pozdravil korak Izraela, medtem ko so ga zunanji ministri Egipta, Somalije, Džibutija in Turčije obsodili.

Črnogorska policija je v občini Zeta blizu Podgorice aretirala M. K. (61), ki ga Hrvaška išče zaradi suma storitve vojnih zločinov proti vojnim ujetnikom in civilnemu prebivalstvu. Po poročanju RTCG gre za Milorada Kovačevića. Hrvaški zunanji minister Grlić Radman se je že odzval na aretacijo.

Češki premier Andrej Babiš (ANO) je na drugi dan božiča objavil video, v katerem je razkril, da ga je po telefonu poklical ameriški predsednik Donald Trump. Pogovarjala sta se o vojni v Ukrajini, migracijah in Višegrajski skupini (V4). Trumpova žena Melania pa je Babiševi ženi Moniki poslala pozdrave.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je opravil telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, v katerem sta se pogovarjala o stanju transatlantskih odnosov in varnosti v regiji, posebej glede vojne v Ukrajini. Po poročanju urada poljskega predsednika sta si voditelja izmenjala tudi božične želje in razpravljala o napredku mirovnih pogajanj.

Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z Donaldom Trumpom "v bližnji prihodnosti" in izrazil upanje na preboj v mirovnih pogajanjih pred novim letom. Po nekaterih poročilih naj bi se srečala že to nedeljo v Mar-a-Lagu, kjer naj bi razpravljala o miru z Rusijo, ozemlju in varnostnih jamstvih.

Volodimir Zelenski naj bi se v nedeljo srečal z Donaldom Trumpom na Floridi, v Trumpovem posestvu Mar-a-Lago, da bi razpravljala o miru z Rusijo. Govorila naj bi tudi o ozemlju in varnostnih jamstvih.

Nekdanji visoki pomočnik izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je dejal, da je po vdoru Hamasa v Izrael 7. oktobra prejel prvo nalogo od 'paničnega' premierja, da ugotovi, kako se lahko izogne odgovornosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek dejal, da se je z odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, in Trumpovim zetom Jaredom Kushnerjem pogovarjal o tem, kako končati vojno z Rusijo. Zelenski je pogovor označil za zelo dober in pohvalil konstruktiven pristop Američanov. V ločenem sporočilu je Zelenski dejal, da si Ukrajinci Putinu želijo smrt za božič, pri tem pa je kritiziral Ruse kot "brezbožne" in nečloveške.

Kremelj je ostro obsodil božično sporočilo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, v katerem je ta ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu zaželel smrt. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je Zelenskega označil za nekulturnega, zagrenjenega in neprimernega človeka. Zelenski je v svojem govoru tudi označil Ruse za brezbožne in nečloveške.

New York Times poroča, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski predstavil nov, 20-točkovni mirovni načrt, ki so ga pripravili ukrajinski in ameriški uradniki. Ta načrt predstavlja spremembo v primerjavi s prejšnjim predlogom iz oktobra, ki bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije in izključil njeno vključitev v NATO. Rusija naj bi ta načrt zavrnila, saj še vedno vztraja pri svojih ozemeljskih zahtevah.

Papež Lev XIV. je v svojem tradicionalnem božičnem poslanstvu pozval k molitvi za ukrajinsko ljudstvo in apeliral na strani v konfliktu, da bi s podporo mednarodne skupnosti našle pogum za neposreden dialog. Izrazil je tudi željo po miru v drugih oboroženih spopadih po svetu in solidarnosti z migranti ter tistimi, ki trpijo zaradi naravnih nesreč.

Izraelski kabinet je odobril gradnjo 19 novih naselbin na Zahodnem bregu, kar bi lahko ogrozilo prekinitev ognja v Gazi. Premier Benjamin Netanjahu in finančni minister Betzalel Smotrich sta med ključnimi akterji te odločitve, ki zadeva območje, ki ga je Izrael zavzel leta 1967. Istočasno je Netanjahu v božičnem sporočilu iz Jeruzalema poudaril, da je Izrael varen za kristjane, s čimer je potegnil vzporednico med versko svobodo v Izraelu in požigom božične dekoracije v palestinskem mestu Dženin.

Po več tednov trajajočem ročnem štetju glasov je volilna komisija v Hondurasu razglasila Nasryja Asfuro, konservativnega kandidata, ki ga je podpiral Donald Trump, za zmagovalca predsedniških volitev. Trumpova administracija je pozvala vse strani, naj sprejmejo izid volitev, ki so potekale 30. novembra. Medtem ko je potekalo ročno štetje glasov, so ZDA obtožile honduraško volilno komisijo volilne prevare.

Druga seja Mednarodnega odbora načrtuje Antifašistično konferenco 2026 kot strateški prostor za enotnost, solidarnost in boj proti fašizmu ter imperializmu. Seja je utrdila mednarodno artikulacijo levice za izvedbo dogodka.

Namestnik predsednika ruskega sveta za varnost, Dmitrij Medvedev, nadaljuje z zasmehovanjem evropskih voditeljev glede njihovega stališča do Ukrajine. Odzval se je na izjave nemškega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa in finskega predsednika Alexandra Stubba, pri čemer je opazil, da je njun pristop do Rusije precej mehkejši. Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron si prizadeva za neposreden dialog s predsednikom Putinom glede prihodnosti konflikta.

Administracija ameriškega predsednika Trumpa obtožuje "ideologe v Evropi" cenzure in uvaja prepovedi vstopa v ZDA. Hkrati so uvedli sankcije proti organizaciji HateAid, ki se bori proti sovraštvu na spletu. Iz Nemčije prihajajo opozorila pred naraščajočim totalitarizmom, medtem ko nemška vlada glede sankcij poudarja, da je, "kar je nezakonito offline, nezakonito tudi online".

Podnebno aktivistko Greto Thunberg so v Londonu aretirali med protestom pred pisarnami družbe Aspen Insurance, ki je hčerinska družba izraelskega obrambnega podjetja Elbit Systems. Aretacija je bila izvedena na podlagi protiteroristične zakonodaje Združenega kraljestva.

Združene države Amerike in Ukrajina so dosegle soglasje o več ključnih vprašanjih, namenjenih končanju skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Vendar pa ostajajo občutljiva vprašanja glede ozemeljske kontrole v vzhodnem industrijskem srcu Ukrajine ter upravljanja z...

Mehiško mornariško letalo, ki je prevažalo bolnika in še sedem drugih, je strmoglavilo ob obali Teksasa v gosti megli. Pred tem je nadzor zračnega prometa za približno deset minut izgubil komunikacijo z letalom. V nesreči je umrlo najmanj šest ljudi. Oblasti in prostovoljci so se odzvali na kraj nesreče v bližini Galvestona v Teksasu.

Komunistična partija Venezuele je v izjavi ob koncu leta 2025 opozorila na stopnjevanje imperialistične agresije in poslabšanje nacionalne krize. Centralni komite partije je poudaril grožnje suverenosti države in pozval delavski razred ter venezuelsko ljudstvo k odporu. Vzporedno s tem je Venezuela pri Združenih narodih opozorila na obsežno vojaško prisotnost ZDA v Karibskem morju, ki se je začela avgusta in se je prvotno utemeljevala z bojem proti trgovini z drogami, zdaj pa odkrito meri na nadzor in prisvojitev venezuelskih energetskih virov. Rusija in Kitajska sta podprli Venezuelo in obsodili ameriško vmešavanje.

Danska je izrazila nestrinjanje z obnovljenim zanimanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo, potem ko je imenoval republikanskega guvernerja Louisiane, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca v to ozemlje. Kljub vztrajanju Kopenhagna, da arktični otok ni naprodaj, je imenovanje povzročilo diplomatski spor. Danska je formalno protestirala proti imenovanju in ga označila za kršitev diplomatskih norm.

Donald Trump je ponovno sprožil idejo o širitvi ozemlja Združenih držav Amerike in izrazil željo po nakupu Grenlandije, ki jo vidi kot strateško pomembno za ameriško nacionalno varnost. Trumpova izjava predstavlja odmik od tradicionalne zunanje politike, saj odkrito izraža imperialistične težnje do ozemlja, ki pripada članici zveze NATO in tesni zaveznici ZDA.

Članek izraža stališče, da je Izrael pogosto neupravičeno kritiziran, kljub temu da se poskuša braniti in delovati v svoji najboljši interesu. Poudarja se, da naj bi bil Izrael 'ubogi mali' in da se ga ne bi smelo napadati.

Nekdanji direktor Cie John Brennan se boji, da bi sodnik, ki pogosto odloča v prid Donalda Trumpa, lahko obravnaval primer, ki zadeva njega in druge. Zdaj zahteva posredovanje sodišča. Hkrati je zvezni sodnik v Washingtonu odredil Trumpovi administraciji, da mora 137 Venezuelcem, ki so bili nepravilno izgnani iz Združenih držav in poslani v Salvador, omogočiti zaslišanja.

Rusija je začela umikati družine svojih diplomatov iz Venezuele. Vir blizu agencije AP je povedal, da rusko zunanje ministrstvo ocenjuje razmere v Venezueli v "zelo mračnih tonih".

Kremelj je sporočil, da mirovni pogovori o ameriškem načrtu za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini v ZDA potekajo "konstruktivno", ukrajinski predsednik pa je dejal, da se premikajo "hitro". Pogovori so del večmesečnega prizadevanja Trumpove administracije za mir, ki vključuje tudi srečanja z ukrajinsko stranjo. Trumpov načrt vključuje hitro izvedbo predsedniških volitev v Ukrajini.

Podpredsednik JD Vance je izrazil dvom o možnosti mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino. Vance je za UnHerd dejal, da ni prepričan, da bo prišlo do mirne rešitve, čeprav je bil dosežen določen napredek.

Raula Rocha Cantuja, solastnika tekmovanja Miss Universe, preiskujejo v Mehiki zaradi suma, da je njegova organizacija pomagala tihotapiti orožje iz Gvatemale v Mehiko. Orožje naj bi bilo namenjeno mehiškim kartelom, vključno s kartelom Jalisco Nueva Generación in skupino Tepito Union. Orožje naj bi tihotapili s pošiljkami oblačil in elektronike.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ponovno oživil diplomacijo z Moskvo in stopil v ospredje v trenutku, ko so ameriško-ruska pogajanja počasna. Macron poskuša najti novo pot za rešitev spora.

Več kot leto dni po strmoglavljenju Bašarja al-Asada zahodni mediji poročajo o kršitvah človekovih pravic, verskem zatiranju in vojnih zločinih pod novim režimom Jolani v Siriji. Po Assadovem odhodu v Rusijo decembra 2024 in prevzemu oblasti s strani organizacije Hayat Tahrir al-Sham, povezane z Al-Kaido, so se začeli pregon, poboji in izginotja verskih manjšin. Najprej so bili tarča Alaviti, nato kristjani.

Izrael naj bi ugotavljal, da so se 'razmere v regiji' spremenile. Vodilna izraelska komentatorka Anna Barsky trdi, da je Trump za Izrael postal breme namesto prednost.

Izrael bo, kot kaže, znova poskušal napasti Iran. Premier Netanjahu naj bi med obiskom pri Donaldu Trumpu lobiral za podporo novemu napadu na Iran. Analitiki se strinjajo, da zadnji spopad med Izraelom in Iranom junija lani ni bil zadnji.

Izraelska vojska preiskuje incident na zasedenem Zahodnem bregu, v katerem so vojaki ustrelili 16-letnega Palestinca, ki naj bi vanje vrgel opeko. Posnetki CCTV pa kažejo, da tega ni počel, ko je bil ustreljen. Palestinski posnetki, ki so zaokrožili na spletu, prikazujejo izraelske vojake, ki naj bi ubili Rayyana Abu Muallo v mestu Qabatiyya na Zahodnem bregu, medtem ko je ta hodil po ulici.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je odpoklicala skoraj 30 ambasadorjev in drugih visokih diplomatov, da bi zagotovila, da ameriška diplomacija v tujini popolnoma podpira Trumpove prioritete v okviru strategije 'Amerika na prvem mestu'. Poleg tega bo Danska na zagovor poklicala ameriškega ambasadorja zaradi imenovanja posebnega odposlanca za Grenlandijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da potekajo pogovori med Ukrajino in Združenimi državami Amerike o izvedbi volitev. Zelenski je že pred tem izjavil, da je pripravljen dovoliti nacionalne volitve, če bodo te potekale pošteno in svobodno. Poudaril je, da trenutni pogovori vključujejo tudi pomoč ZDA in drugih partnerjev pri vzpostavitvi pogojev, ki bodo Ukrajincem omogočili varno glasovanje. Že pred tem je izjavil, da bi lahko država izvedla volitve v 60 dneh, vendar le, če bi obstajala varnostna jamstva.

Madžarski premier Viktor Orbán je na javnem nastopu ironično komentiral možnost, da bi visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas lahko premagala Rusijo v morebitnem konfliktu. Orbán je potegnil vzporednico z neuspešnimi pohodi Napoleona Bonaparteja in Adolfa Hitlerja. Izjavil je, da sta že Napoleon in Hitler napadla Rusijo in ne uspela, zdaj pa naj bi to uspelo Kaji Kallas.

Večina Poljakov se strinja s predsednikom Karolom Nawrockim, da se v odnosih z Ukrajino pogosto ne počutijo kot partnerji. V anketi SW Research za rp.pl je to mnenje izrazilo 59,8 odstotka anketirancev. Odnosi med Poljsko in Ukrajino ostajajo pomembna tema javne razprave, čeprav Poljska od začetka ruske agresije Ukrajini nudi široko podporo. Nawrocki je med srečanjem z Volodimirjem Zelenskim opozoril, da del Poljakov meni, da ta trud ni vedno cenjen.

Ruski predsednik Vladimir Putin je pripravljen na pogovore s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, če obstaja obojestranska politična volja. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da je Macron že izrazil pripravljenost za obnovitev dialoga s Putinom.

V Washingtonu se je ponovno pojavila znana zgodba o morebitni vojni za zamenjavo režima. ZeroHedge je v sodelovanju z oddajo Matta Gaetza gostil razpravo o tem, kako naj Trump ravna z zlobnim in skorumpiranim Madurov režimom. V razpravi so sodelovali Curt Mills, izvršni direktor The American Conservative, in venezuelski opozicijski politik Emmanuel Rincon, ki jo je vodil nekdanji kongresnik Matt Gaetz. Razprava se je osredotočila na obnovljen pritisk sankcij, pomembne vojaške manevre ZDA in soglasje možganskih trustov v Washingtonu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi konec tega meseca ameriškega predsednika Donalda Trumpa seznanil z možnostmi za nove napade na Iran. Izraelski uradniki opozarjajo, da Teheran obnavlja in širi ključne vojaške zmogljivosti, ki so bile poškodovane v prejšnjih napadih. Analitiki se strinjajo, da zadnji krog spopadov med Izraelom in Iranom junija lani ni bil zadnji spopad, s katerim se bosta soočili regionalni sili.

Palestinsko odporniško gibanje Hamas je pozvalo mednarodne posrednike, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za prisilitev Izraela k spoštovanju obveznosti iz sporazuma o prekinitvi ognja, zaradi opozoril, da izraelsko oviranje ogroža nadaljevanje humanitarnih operacij v Gazi. Senator Marco Rubio pa je dejal, da trajen mir v Gazi ni mogoč, dokler Hamas ne bo popolnoma onemogočen za ogrožanje Izraela, in opozoril, da bi vsak dogovor, ki bi teroristično skupino pustil oboroženo, neizogibno propadel.

Nemška vlada je 15. decembra v Svetu Evropske unije podprla uvrstitev švicarskega vojaškega analitika Jacquesa Bauda na seznam sankcij EU. Kot edini razlog je navedeno, da Baud "redno gostuje v proruskih televizijskih in radijskih programih" in širi teorije o nastanku vojne v Ukrajini, ki niso v skladu s stališči EU.

Profesor Jeffrey Sachs in Glenn Disen sta naslovila odprto pismo nemškemu kanclerju Merzu, v katerem poudarjata, da je varnost nedeljiva in da je poznavanje zgodovine ključnega pomena. Pismo, objavljeno na Brave New Europe, izpostavlja pomembne teme v zvezi z mednarodnimi odnosmi in varnostno politiko.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se zavzema za nov dialog med Evropo in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Macron poudarja potrebo po neposrednih pogovorih z Moskvo, še posebej če trenutni ameriški poskusi posredovanja v mirovnih pogovorih med Ukrajino in Rusijo ne bodo uspešni. Hkrati zagovarja finančno pomoč Ukrajini in vidi v zamrznjenem ruskem premoženju sredstvo pritiska.

Organizacija Just Peace Advocates poziva k prekinitvi kanadske podpore ameriški blokadi Venezuele. Predsednik Nicolás Maduro je ostro odgovoril na Trumpovo politiko do Venezuele in pozval k enotnosti Velike Kolumbije. Ob tem so poročali o dodatnih ubojih na morju.

John Mearsheimer, Alexander Mercouris in Glenn Diesen so razpravljali o konceptu lažne diplomacije in njenem vplivu na trajne konflikte. Poudarili so različne vidike mednarodnih odnosov in strategij v kontekstu trenutnih geopolitičnih napetosti.

Estonsko zunanje ministrstvo je poklicalo ruskega veleposlanika na zagovor, potem ko so ruski mejni stražarji domnevno kršili estonsko suvereno ozemlje. Po navedbah vladnih uradnikov so trije ruski mejni stražarji za kratek čas prestopili na estonsko ozemlje, kar so posnele tudi varnostne kamere.

Volodimir Zelenski se je po srečanju s predsednikom Karolom Nawrockim v Varšavi sestal še s premierjem Donaldom Tuskom, s katerim sta razpravljala o varnosti Evrope in finančni pomoči Ukrajini. Nawrocki je izrazil mnenje, da Ukrajinci niso dovolj cenili pomoči Poljakov. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pripravljena pospešiti reševanje vprašanja Volinja. Medtem je Mentzen izjavil, da bi morala Poljska ustaviti pomoč Ukrajini, dokler se ne uresničijo pričakovanja Poljske.

Donald Trump, ki ga evropski voditelji na splošno obravnavajo kot populista brez političnih izkušenj, je objavil svoj novi pogled na svet. Zdi se, da je Izrael edina stvar, ki jo Donald Trump šteje za pomembno.

Izraelske oblasti preiskujejo morebitno povezavo Irana z umorom profesorja Nuna F. G. Loureira, strokovnjaka za jedrsko energijo na MIT. Loureira je bil ustreljen na svojem domu, kasneje pa je v bolnišnici umrl. Preiskava poteka v smeri iranskega operativca, ki naj bi bil odgovoren za ciljni napad.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval Ukrajino, naj se hitro odloči za sklenitev miru z Rusijo. Izrazil je prepričanje, da je dogovor blizu, vendar Ukrajina še ni pripravljena popustiti. Trump je opozoril, da lahko Rusija spremeni svoje stališče, če Kijev preveč časa odlaša.

Švicarsko vojaško sodišče je prvič obsodilo državljana zaradi služenja v tuji vojski, natančneje v Ukrajini. Obramba je zahtevala oprostitev, vendar obsojenec, ki zdaj živi v Izraelu, ni bil prisoten na sojenju. Služenje v tuji vojski je v Švici prepovedano.

Džihadistična organizacija Islamska država je sporočila, da je masaker na plaži Bondi v Sydneyju "razlog za ponos", vendar ni potrdila, da je odgovorna za teroristični napad. Skupina je zapis objavila na Telegramu in dejala, da je napad "razlog za ponos".

Visoki predstavniki ZDA in Rusije naj bi se ta konec tedna sestali v Miamiju, da bi razpravljali o ameriškem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Kiril Dmitrijev, vodja ruskega državnega premoženjskega sklada, naj bi se udeležil pogovorov.

Srbski minister za informiranje in telekomunikacije, Boris Bratina, je v izjavi za srbski tabloid "Informer" dejal, da bi morala biti Hrvaška, podobno kot Ukrajina, kaznovana z odvzemom ozemlja. Njegove izjave so sprožile ostre odzive v javnosti.

Republikanski kongresnik Thomas Massie je obtožil predsednika Donalda Trumpa, da uporablja taktike, podobne tistim, ki jih je uporabil nekdanji predsednik George W. Bush, ko naj bi lagal državi, da bi začel vojno. Massie je izrazil zaskrbljenost, da se vojna moč preveč osredotoča na eno osebo, kar po njegovem mnenju ogroža svobodo. Kritiziral je tudi Trumpovo politiko uporabe vojaške sile za uničevanje plovil, za katere ameriško obrambno ministrstvo meni, da tihotapijo prepovedane droge, vključno s fentanilom, v Združene države.

Prihodnji konec tedna bodo v Miamiju na Floridi potekali novi pogovori med Združenimi državami in Rusijo o vojni v Ukrajini. Sestava delegacij ni bila uradno razkrita, vendar naj bi Washington zastopal posebni odposlanec Steve Witkoff. Ukrajinski predsednik je medtem pozval partnerje, naj sprejmejo odločitev o uporabi 250 milijard dolarjev zamrznjenega ruskega premoženja.

Rusija je prvič doslej hkrati napotila vseh osem svojih jedrskih ledolomilcev v Arktiko. Flota bo ohranjala odprte ključne zimske plovne poti v Obskem in Jenisejskem zalivu, kar bo zagotovilo stalen dostop do pomembnih izvoznih terminalov.

Donald Trump je pozval Ukrajino, naj se hitro premakne k dogovoru o končanju vojne, pri čemer je izrazil upanje, da bo Kijev hitro sprejel odločitev. Poudaril je, da se sporazum bliža, vendar soglasje Ukrajine še ni doseženo.

Ustanovitelj WikiLeaksa, Julian Assange, je na Švedskem vložil kazensko prijavo proti Nobelovi fundaciji, pri čemer jo obtožuje, da je Nobelovo nagrado za mir spremenila v "instrument vojne". Razlog za to je podelitev nagrade venezuelski opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado. Assange trdi, da nagrada krši Nobelova načela in omogoča vojne zločine.

Predsednik Venezuele Nicolás Maduro je zavrnil izjave opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, da je 60 % Venezuelcev vpletenih v trgovino z drogami. Medtem ZDA povečujejo pritisk na Venezuelo z blokadami in grožnjami o bombardiranju ladij.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu obtožuje Avstralijo, da spodbuja antisemitizem s priznanjem Palestine. Mediji so se odzvali na to obtožbo, s čimer podpirajo njegovo stališče. Jonathan Cook kritizira zahodne zaveznike, ker omogočajo tovrstno logiko.

Evropski voditelji so razpravljali o možnosti zamrznitve ruskih sredstev za financiranje Ukrajine, pri čemer je belgijski premier Bart De Wever izrazil močne zadržke. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da so tveganja neukrepanja proti Rusiji večja od morebitnih tožb.

V Latinski Ameriki se oblikuje nova politična ureditev pod vplivom Izraela, ki se predstavlja kot etična in stabilna sila. Ta preobrazba bi lahko imela nepredvidene posledice, ko bodo pravila igre enkrat postavljena.

Rusija je izrazila zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti okoli Venezuele, ki bi lahko imele nepredvidljive posledice za celotno zahodno poloblo. Alexander Schetinin iz ruskega zunanjega ministrstva je izrazil upanje, da se bo situacija umirila, pri čemer je ciljal na Združene države Amerike. Predsednica Claudia Sheinbaum Pardo je pozvala Organizacijo združenih narodov (ZN), da prevzame svojo vlogo glede groženj ZDA Venezueli, po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal popolno blokado venezuelskih naftnih tankerjev in označil venezuelsko vlado za tujo teroristično organizacijo.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v intervjuju za Newsmax izjavil, da Rusija prevladuje v konfliktu z Ukrajino in da Kijev mora spoznati, da izgublja vojno. Obenem je izrazil upanje, da bo ameriški predsednik Donald Trump lahko posredoval pri vzpostavitvi miru med državama.

Ray McGovern v svoji analizi napoveduje propad zveze NATO in Evropske unije, pri čemer poudarja, da so odločitve, ki jih sprejemajo vodilni, nespametne in vodijo v uničenje. Članek obravnava ključne točke in teme, ki prispevajo k tej napovedi.

Donald Trump je v svojem drugem mandatu kot predsednik Združenih držav Amerike razširil prepoved vstopa v državo, s čimer se je število držav s popolno ali delno omejitvijo vstopa povečalo z 19 na 39. Med drugim so vključeni tudi Sirci in Palestinci. Ta odločitev naj bi bila namenjena zaščiti ZDA pred tveganji, medtem ko nekateri kritiki opozarjajo na morebitne negativne posledice.

Od leta 2014 je Evropska unija izvajala politiko stopnjevanja napetosti proti Rusiji in se pri tem uštela. Victoria Nuland, uradnica ameriškega zunanjega ministrstva, pristojna za Ukrajino, je po lastnih navedbah vložila pet milijard ameriških dolarjev v ukrajinsko igro. Ta denar naj bi povzročil spremembo režima. Po državnem udaru ...

Vlada Andreja Babiša je na prvi redni seji zavrnila migracijski pakt in sistem emisijskih kuponov ETS2. Prav tako je vlada imenovala Hynka Kmoníčka za svetovalca za nacionalno varnost, medtem ko je bil Ondřej Šebek odpuščen z mesta šefa Nacionalne športne agencije. Ameriški predsednik Donald Trump je Babišu čestital za imenovanje za premierja in izrazil prepričanje o skupnem uspehu na področjih obrambe in energetike. Babiš načrtuje tudi vrnitev Dite Protopopové v vladni svet za duševno zdravje.

Administracija predsednika Trumpa je razširila prepoved potovanja, ki zdaj vključuje še pet dodatnih držav. Ta poteza je del prizadevanj za zaostritev standardov za vstop v ZDA za potovanja in priseljevanje. Odločitev sledi aretaciji afganistanskega državljana, osumljenega streljanja na pripadnika Nacionalne garde.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je kitajskega voditelja Xi Jinpinga prosil za izpustitev Jimmyja Laija, prodemokratičnega medijskega mogula iz Hongkonga, ki čaka na izrek kazni po tem, ko je bil spoznan za krivega »sodelovanja s tujimi silami«.

Evropska unija je razširila seznam sankcij proti posameznikom, ki naj bi širili rusko propagando. Na seznamu se je znašel tudi Jacques Baud, nekdanji švicarski obveščevalec in strokovnjak za strategijo. EU si prizadeva omejiti dostop do informacij, ki ne ustrezajo uradni razlagi dogodkov.

Philip Giraldi v publikaciji The Unz Review poziva k prenehanju podpore in prikrivanja izraelskih dejanj. Izrael naj bi po prekinitvi ognja, razglašeni 11. oktobra, ubil na stotine Palestincev v Gazi, vključno z mnogimi otroki, in namerava obdržati nadzor nad več kot polovico območja.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt se je odzvala na intervju Susie Wiles v Vanity Fair, a je bila njena obramba kritizirana. Govornik predstavniškega doma Mike Johnson je bil prisiljen odgovoriti na Trumpove krute komentarje o Robu Reinerjaju. Trump je zagrozil NBC-ju z odvzemom licence zaradi intervjuja s senatorjem Raphaelom Warnockom. Poleg tega je Trump vložil 10 milijard dolarjev vredno tožbo proti BBC-ju zaradi obrekovanja, senator pa je Trumpovo administracijo obtožil laganja v zaupnem brifingu o napadih na domnevne mamilarske čolne.

Rebelska skupina M23, ki jo podpira Ruanda, je sporočila, da se bo umaknila iz vzhodnokonškega mesta Uvira na zahtevo ameriške administracije. Zavzetje mesta prejšnji teden je v Washingtonu sprožilo zaskrbi glede prihodnosti mirovnih pogovorov. Odločitev je bila sprejeta kmalu po srečanju predsednikov Konga in Ruande.

Visoki uradniki Trumpove administracije so branili vodjo kabineta Susie Wiles po objavi njenega profila v Vanity Fairu, ki je vseboval njene odkrite pripombe o predsedniku Trumpu. Donald Trump mlajši se je zaročil z Bettino Anderson, kar je sporočil tiskovni predstavnik najstarejšega predsednikovega sina.

Grško Nacionalno svetovanje o zunanji politiki bo v sredo potekalo pod vodstvom ministra za zunanje zadeve, Giorgosa Gerapetritisa. Glavna tema srečanja bodo razmere v vzhodnem Sredozemlju.

Volodimir Zelenskyj in ameriški uradniki so izrazili zadovoljstvo nad varnostnimi jamstvi v slogu NATA kot resničnim napredkom v mirovnem sporazumu. Zelenskyj je tudi dejal, da bi lahko bili mirovni predlogi, usklajeni z ameriškimi uradniki, predstavljeni Rusiji v nekaj dneh. Medtem pa John Mearsheimer meni, da so diplomatska prizadevanja obsojena na propad, in napoveduje težko prihodnost za Ukrajino.

Članek, objavljen na TheAltWorld, trdi, da ne bi smeli biti bolj zaskrbljeni zaradi žrtev iz Avstralije kot zaradi palestinskih žrtev. Članek se sklicuje na novico Reutersa z naslovom "Izraelski napadi ubijejo 15 ljudi v ..."

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi pred koncem leta objavil 'Odbor za mir', kar sovpada z naraščajočimi poročili o resnosti ameriške administracije glede druge faze prekinitve ognja v Gazi. Ostajajo pa ključna vprašanja o tem, kako lahko nadzor nad Gazo prevzame vladni svet.

Kitajska je obtožila Filipine, zaveznice ZDA, »premišljenih provokacij« na spornem območju v Zahodnem Pacifiku. Napetosti med državama se stopnjujejo, podobno kot spor s Japonsko zaradi podpore Tajvanu.

Ameriški predsednik Donald Trump namerava opraviti telefonske pogovore z evropskimi voditelji glede trenutnih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini. Po pogovorih z evropskimi voditelji je Trump izrazil optimizem glede pogovorov med Rusijo in Ukrajino in dejal, da so ti zdaj bližje koncu vojne kot kdaj koli prej.

Donald Trump je tožil BBC zaradi domnevno zavajajoče montaže videoposnetka iz 6. januarja 2021, ki naj bi ustvarjal vtis, da je pozival svoje podpornike k napadu na Kapitol. Zahteva odškodnino v višini več milijard dolarjev. Predsedniku Trumpu ni zadostovalo opravičilo televizijske postaje, zato je uresničil svojo grožnjo s tožbo.

Vizualizacija prikazuje zgodovino evropskih kolonij od leta 1462 do danes in osvetljuje vzpon in padec kolonialne dobe. Od zgodnjih portugalskih podvigov v 15. stoletju do obsežnega britanskega imperija v začetku 20. stoletja so evropske države tekmovale za nadzor nad ozemlji in trgovino na skoraj vseh celinah.

Zadnja večja opozicijska stranka v Hongkongu, Demokratska stranka, je po glasovanju svojih članov razpustila svojo organizacijo. Ta odločitev je vrhunec kitajskega pritiska na preostale liberalne glasove v mestu, ki se vrši že več let v obliki varnostnih ukrepov. Demokratska stranka je bila glavna opozicijska sila v Hongkongu desetletja.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da bo blokiral vsakršno rešitev Evropske unije, ki bi financirala ukrajinske vojaške izdatke. Obtožil je zahodno Evropo, da ruska in ukrajinska življenja obravnava kot nevredna in s tem podaljšuje nesmiselno prelivanje krvi. Fico je v telefonskem pogovoru s predsednikom Evropskega sveta Antóniom Costo izrazil svoje nestrinjanje s financiranjem Ukrajine.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Witkoff, in njegov zet Jared Kushner sta prispela v Berlin na novo rundo pogovorov, namenjenih doseganju dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

V terorističnem napadu na judovsko praznovanje na plaži Bondi v Sydneyju v Avstraliji sta dva strelca ubila najmanj 12 ljudi in ranila 29. Napad se je zgodil med dogodkom ob Hanuki, ko sta napadalca odprla ogenj v parku Archer ob 18.47 po lokalnem času. Eden od napadalcev je bil ubit, medtem ko so ranjene prepeljali v različne bolnišnice. Motiv za napad je antisemitizem.

José Antonio Kast, konservativni kandidat nemškega porekla, je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu. Kast je znan po svojem nasprotovanju brazilskemu predsedniku Luli in ga označujejo kot podpornika Pinochetovega režima.

Obsežen požar, ki je 26. novembra 2025 izbruhnil v severnem predmestju Hong Konga, je razkril resne nevarnosti in pomanjkljivosti. Ogenj, ki je uničil sedem od osmih stolpnic stanovanjskega kompleksa, je terjal najmanj 160 življenj. Vzrok za hitro širjenje ognja naj bi bila uporaba materialov zasebnega izvajalca. Poleg tega pa članki kritizirajo tudi politike Donalda Trumpa, ki naj bi ogrozile Američane.

Južni tranzicijski svet je dosegel ključni napredek pri ponovni vzpostavitvi suverenosti Južnega Jemna, kar bi lahko vodilo v razdelitev Jemna.

Predsednik ZDA, Donald Trump, je že drugič ta mesec napovedal skorajšnje "kopenske napade" na Venezuelo. Izjava je prišla dan po tem, ko so ameriške oblasti zasegle venezuelski tanker z nafto ob obali te južnoameriške države. Trump ni pojasnil, kaj natančno pomeni "kmalu".

Markus Frohnmaier, namestnik vodje poslanske skupine AfD v nemškem Bundestagu, je bil v New Yorku nagrajen z nagrado Allena W. Dullesa s strani mladinskega krila Republikanske stranke. Nagrado je prejel na letni gala prireditvi "New York Young Republican Club". Allen Welsh Dulles je bil vpliven ameriški diplomat in prvi civilni direktor Cie.

Venezuelanska opozicijska voditeljica María Corina Machado je napovedala, da se bo "čim prej" vrnila v Venezuelo, kjer ji grozi pregon s strani socialističnega režima predsednika Nicolása Madura. ZDA si medtem prizadevajo za odstranitev Madura, ki je zaveznik Kitajske.

Posebni odposlanec ZDA, Steve Witkoff, je obiskal Berlin, kjer se je sestal z voditelji "koalicije voljnih" in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Namen srečanja so bili nadaljnji posveti o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino.

Spletna stran Flightradar24 je poročala, da je ameriško vojaško letalo F/A-18E Super Hornet (RHINO51) pred kratkim vstopilo v venezuelski zračni prostor blizu severne obale države. Zdi se, da je letalo izklopilo transponder. Dogodek je spremljalo več kot 113.000 uporabnikov Flightradar24. Ameriška vojska ni potrdila vstopa letala v venezuelski zračni prostor.

Predsednik Donald Trump je posredoval v tajsko-kamboški obmejni krizi in po pogovorih z voditelji obeh držav dosegel dogovor o prekinitvi streljanja. Konflikt je izbruhnil kljub nedavnemu mirovnemu sporazumu, podpisanem v Maleziji. Trumpova intervencija odraža njegovo odločno zunanjo politiko.

Jeffrey Sachs in Glenn Diesen sta kritična do izkrivljene različice Monroejeve doktrine, ki jo zagovarja Donald Trump. Članek, objavljen na Brave New Europe, analizira implikacije te doktrine.

Po poročanju ameriških medijev naj bi tajna strategija nacionalne varnosti Trumpove administracije vključevala podporo strankam, usklajenim z gibanjem MAGA, spodbujanje štirih držav članic k izstopu iz Evropske unije in izključitev Evrope iz mednarodnih zadev z oblikovanjem novega formata "C5", ki bi konkuriral G7 in v katerega bi bili povabljeni Rusija in Kitajska. Dokument naj bi vseboval tudi poglavji "Make Europe Great Again" in "Core 5".

Evropska unija in Ukrajina sta se dogovorili o deset točkovnem načrtu, ki bo omogočil Ukrajini nadaljevanje priprav na vstop v EU kljub vetu Madžarske, ki preprečuje uradni začetek pristopnih pogajanj. Načrt so potrdili na srečanju predstavnikov EU in ukrajinske vlade v Lvovu.

Trumpova nacionalna varnostna strategija potrjuje spremembo v ameriški zunanji politiki, ki se osredotoča na nadzor zahodne hemisfere. Strategija poudarja prerazporeditev virov in pozornosti ameriškega imperializma.

Grški premier Kiriakos Mitsotakis je po telefonu govoril s ciprskim predsednikom Nikosom Hristodulidisom o zadnjih dogodkih v zvezi s Ciprom. Hristodulidis je Mitsotakisa seznanil s prihajajočim srečanjem s turškim ciprskim voditeljem, ki se ga bo udeležila tudi osebna odposlanka generalnega sekretarja Združenih narodov. Nikozija in Atene ostajata usklajeni pri iskanju rešitve za ciprsko vprašanje.

Andrej Babiš, novoizvoljeni češki premier, se je že sestal z voditelji Evropske unije, preden je uradno prevzel položaj. Politični analitiki ugibajo, ali bo Češka pod njegovim vodstvom zavzela manj proevropsko in proukrajinsko stališče, pri čemer nekateri opozarjajo na možnost »slovaške poti«. Babiš se je v Bruslju srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in drugimi voditelji, kjer so ga po besedah politologa Milana Školnika želeli »preveriti«.