V Buenos Airesu protest proti izraelskemu genocidu v Gazi, kritika Mileija

Slovenija je kot prva država EU prepovedala vstop izraelskim voditeljem, s čimer želi pritisniti na Izrael, da konča domnevni genocid. Na mednarodni dan solidarnosti s palestinskimi novinarji je bilo ugotovljeno, da je v Gazi utihnilo 250 kamer. V Italiji se je po uspešni stavki proti genocidu v Gazi mobilizacija, predvsem med mladimi, nadaljevala z zasedbami univerz in blokadami.

Članki obravnavajo obtožbe o izraelski propagandi in genocidni politiki nad Palestinci od leta 1948, zlasti po 7. oktobru 2023. Poudarjajo tudi vlogo ZDA pri oboroževanju Izraela kljub mednarodnim embargom. Poleg tega poročajo o uboju Abu Shababa, ki naj bi sodeloval z izraelskimi silami pri oviranju humanitarne pomoči v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu zavrača obtožbe o vojnih zločinih in trdi, da Hamas strelja na lastne ljudi, da bi očrnil Izrael.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel zakon, ki vladi omogoča zapiranje tujih medijev in blokiranje oddaj, hkrati pa je podprl predlog o smrtni kazni za palestinske zapornike. Vzporedno s tem se pojavljajo pričevanja o mučenju in posilstvih v izraelskih zaporih. Urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (UNOCHA) opozarja na porast nasilja doselencev nad Palestinci na Zahodnem bregu. Medtem se v mednarodni civilni družbi krepi prepričanje, da Izrael v Gazi izvaja genocid, na kar opozarjajo tudi v časniku Jerusalem Post.