V nemškem Dresdnu so oblasti morale evakuirati približno 17.000 ljudi zaradi najdbe bombe iz druge svetovne vojne v bližini porušenega mostu Carolabrücke. Med odstranjevanjem ostankov mostu so v preteklih mesecih našli že več bomb.

Kitajska je razkrila najnovejšo različico robotskih štirikotnih "volkov", ki so namenjeni za prikrito približevanje sovražnikom in natančno streljanje na cilje v težkem terenu. Državna televizija CCTV poroča, da lahko ti roboti, ki so nadgradnja prejšnjih različic robotskih psov, nadomestijo človeške vojake na nevarnih območjih. Hkrati je Solactive China Humanoid Robotics Index, ki sledi kitajskim podjetjem, ki se ukvarjajo s komercializacijo humanoidne in robotske tehnologije, poskočil za več kot 4% po predstavitvi novega modela "Stellar Hunter" s strani podjetja Unitree.

Romunska vojska je dvignila dve letali F-16, potem ko je Rusija izvedla obsežen napad z droni na civilno infrastrukturo v bližini mesta Ismail v Ukrajini, blizu romunske meje. Napad se je zgodil v noči s 5. na 6. avgust.

Ob 80. obletnici napadov na Hirošimo in Nagasaki so se pojavili novi članki, ki razkrivajo izkušnje preživelih in opozarjajo na nevarnosti jedrske oborožitve v sodobnem svetu. Poudarjajo moralne in politične posledice uporabe jedrskega orožja ter pozivajo k jedrski razorožitvi. Razpravljajo o tem, kako je atomska bomba uničila mesto Hirošima pred 80 leti.

Nemčija bo Ukrajini dobavila dva sistema zračne obrambe Patriot, potem ko je dosegla dogovor z Združenimi državami. Dobava vključuje dodatne lansirne naprave Patriot. Ta poteza je odgovor na naraščajoče število ruskih napadov z droni in raketami na Ukrajino.

Nemška zvezna policija bo dobila nove pristojnosti, ki vključujejo državno hekanje, pridobivanje podatkov in uporabo dronov, kar izhaja iz osnutka zakona notranjega ministrstva. Hkrati naj bi po navedbah iz gospodarskega ministrstva Nemčije nabavno agencijo Bundeswehra v Koblenzu nadomestila nova agencija.

V četrtek je na Mokotówu v Varšavi prišlo do nevarnega incidenta, ko je moški mahal s predmetom, podobnim maceti. Policija je hitro posredovala in moškega aretirala s pomočjo gasilcev. Incident se je zgodil le nekaj ur po podobnem dogodku v Sosnowcu, kjer je moški prav tako vihtel predmet, ki je spominjal na maceto.

Ukrajinski predsednik Zelenski je razkril, da se ukrajinske sile v Harkovu ne soočajo samo z ruskimi enotami, temveč tudi s plačanci iz različnih azijskih in afriških držav. Novi zahodni in proukrajinski analitiki vidijo malo pozitivnega za Ukrajino, saj se ruska vojaška moč še naprej krepi.

Članki opozarjajo na povečano nevarnost jedrske vojne, 80 let po atomskih bombnih napadih na Hirošimo in Nagasaki. Prekinitev nadzora nad jedrskim orožjem in možnost eskalacije v Ukrajini povečujeta tveganje. Poudarjeno je, kako je poskusna detonacija prve jedrske bombe v ZDA leta 1945 začela atomsko dobo, z več kot 2.500 jedrskimi poskusi, ki so spremenili zemeljsko atmosfero.

Propalestinski aktivisti so protestirali pred pisarno poslanke Rayner z transparentom "Ne oborožujte Izraela". Kraljeva opera je zaradi kampanje aktivistov in zaposlenih odpovedala načrtovano produkcijo v Izraelu. Aktivistka Audrey White je spregovorila o svoji aretaciji in varščini zaradi propalestinskega protesta, ki ga je označila za 'kafkaesque'.

Članek na Jungewelt.de opozarja na visoko tveganje jedrske vojne in poudarja pomen Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ki jo Združeni narodi predlagajo kot novo normo za jedrsko razorožitev. Pozivajo Nemčijo, da podpre in okrepi ta sporazum s pristopom. Medtem pa članek na Arbejderen.dk poroča, da večina strank v danskem parlamentu nasprotuje podpisu prepovedi jedrskega orožja ZN, saj naj bi NATO to preprečeval. Pogodbo ZN o prepovedi jedrskega orožja je podpisalo 94 držav.

Napovedi finančnega analitika Martina Armstronga o skorajšnji jedrski vojni so se okrepile z zaostritvijo retorike med ZDA in Rusijo. Hkrati so bili objavljeni dokumenti, ki razkrivajo domnevni poskus državnega udara proti Donaldu Trumpu, za katerega naj bi bila odgovorna Hillary Clinton in drugi. ZDA naj bi poslale Steva Witkoffa v Moskvo z ultimatim Rusiji.

Danska, Švedska, Norveška in Nizozemska so napovedale, da bodo od ZDA kupile orožje za Ukrajino v vrednosti 1 milijarde dolarjev. Danska bo prispevala 500 milijonov dolarjev, kar bodo izenačile druge države. Poleg tega so Norveška, Švedska in Danska obljubile dodatnih 500 milijonov dolarjev pomoči za dobavo orožja ameriške izdelave Ukrajini.

Kalifornijski generalni državni tožilec Rob Bonta je priznal, da je država porabila milijone dolarjev za boj proti politikam predsednika Donalda Trumpa na sodiščih, a trdi, da je s tem prihranila milijarde dolarjev. Medtem je Trumpova administracija izdala nov ukaz, ki cilja na obsežne projekte vetrnih in sončnih elektrarn, navajajoč neučinkovitost, vpliv na okolje in nestabilnost omrežja. Eric Zuesse pa je zapisal, da je Trump v govoru pred investitorji v umetno inteligenco lagal o dogovoru z Evropsko unijo glede plačil Združenim državam Amerike.

Močan potres z magnitudo 8,8 je stresel ruski polotok Kamčatko, kar je povzročilo zaskrbljenost zaradi bližine epicentra pomembnim vojaškim bazam za jedrske podmornice. Ruske sile so medtem osvojile mesto Chasov Yar v Donecki republiki, kar predstavlja pomemben korak pri nadzoru celotne regije. Severna Koreja je s pompom sprejela prve ruske turiste v novo turistično letovišče, vendar so ruski novinarji opazili številne nepravilnosti.

Članki poročajo, da se kibernetski napadi, zlasti tisti z izsiljevalsko programsko opremo, nadaljujejo. Strokovnjaki opozarjajo, da napadalci uporabljajo umetno inteligenco (UI) za hitrejše iskanje ciljev. Poudarek je na tem, da tajna plačila ohranjajo te napade.

Iran je izjavil, da bo Združene države Amerike smatral za odgovorne za napade na svoja jedrska mesta v morebitnih prihodnjih pogajanjih. Teheran tudi zavrača neposredne pogovore z Washingtonom. Iranske oblasti pričakujejo, da bodo ZDA odgovarjale in plačale odškodnino za napade na iranska jedrska mesta. ZDA naj bi 22. junija napadle ključne iranske jedrske objekte.

Ukrajinski napad z droni je povzročil velik požar v ruskem skladišču nafte blizu Sočija. Medtem sta si ameriški predsednik in nekdanji ruski predsednik izmenjala verbalne grožnje o morebitnih jedrskih napadih v luči vojn v Iranu in Ukrajini, zaradi česar so ZDA napotile jedrske podmornice.

Estonija je na mostu v Narvi, ki meji na Rusijo, začela nameščati kovinske pregrade in zapornice. Policija in mejna straža želita s tem preprečiti nenaden pritok migrantov iz Rusije. Po zgledu Poljske so zaostrili tudi mejne kontrole.

Združene države Amerike širijo svojo vojaško prisotnost na Korejskem polotoku z ustanovitvijo dodatne elitne letalske enote blizu demilitariziranega območja. Ta poteza je očitno odgovor na nedavno izjavo Pjongjanga, da se bodo pogajali le, če ZDA opustijo zahtevo po denuklearizaciji. Pentagon je sporočil, da želijo s tem povečati svoje bojne zmogljivosti v primeru, da odvračanje ne bo uspešno.

Nemčija je zabeležila 28-odstotno povečanje števila novih rekrutov v vojsko. Povečanje je del zgodovinskega preobrata v nemški vojaški politiki, ki se je začel ob začetku rusko-ukrajinske vojne. Berlin močno povečuje vojaške izdatke in razmišlja celo o obveznem služenju vojaškega roka.

Rusija je sporočila, da se ne bo več držala enostranskega moratorija glede nameščanja raket kratkega in srednjega dosega. Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo, da se Rusija ne čuti več zavezano spoštovati moratorij zaradi dejanj Zahoda, ki po njihovem mnenju ogrožajo Rusijo. ZDA so odstopile od ustreznega sporazuma leta 2019.

Članek na amgreatness.com opozarja, da ne gre prezreti Hillary Clinton, medtem ko članek na sgtreport.com trdi, da je nekdanji direktor Cie, John Brennan, skupaj s 50 drugimi obveščevalnimi analitiki, zavajal Američane pred volitvami leta 2020. Sgtreport.com tudi poroča, da ključne dele Cie še vedno vodi nekdo, ki je bil povezan z Barackom Obamo, in da se Cia pod Trumpovo administracijo ni nikoli zares očistila.

Leta 2023 je izvršni direktor podjetja Raytheon, Greg Hayes, opozoril, da ima Kitajska dejansko v rokah dobavno verigo ameriške vojske, zaradi odvisnosti ZDA od redkih zemelj in drugih materialov, ki bodisi prihajajo iz Kitajske bodisi so tam obdelani. To vpliva na proizvodnjo pomembnih obrambnih sistemov, kot je F-35 Lightning II.

Avstralija bo za 6 milijard ameriških dolarjev kupila 11 naprednih fregat razreda Mogami, ki jih izdeluje japonska družba Mitsubishi Heavy Industries. Ta poteza naj bi okrepila avstralsko mornarico in izboljšala njeno sposobnost projekcije moči v Pacifiku, predvsem kot odgovor na naraščajočo pomorsko moč Kitajske. Posel predstavlja največji japonski izvoz obrambne opreme po drugi svetovni vojni.

Rusija je izrazila kritike na račun ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovih nedavnih groženj Iranu, povezanih z jedrskim programom. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Maria Zakharova, je obsodila Trumpovo retoriko in napovedane morebitne napade na iranske jedrske objekte. Hkrati je Rusija pozvala k zadržanosti po tem, ko so ZDA napovedale premike jedrskih podmornic, kar je sprožilo dodatne napetosti.

Po raziskavi javnega mnenja, ki jo je izvedel inštitut Forsa, bi le 16 odstotkov Nemcev brez oklevanja prijelo za orožje, da bi branilo svojo državo. Medtem pa 59 odstotkov anketiranih meni, da bi Nemčija z veliko verjetnostjo nudila vojaško pomoč drugi državi članici Nata v primeru oboroženega napada. Večina Nemcev, natančneje 59 odstotkov, je izrazila zadržanost ali odklonilnost glede sodelovanja v obrambi države.

Po poročanju Rexa Wilderstroma prek The Epoch Times je FBI direktor Kash Patel ob odprtju nove pisarne agencije v Wellingtonu poudaril boj proti vplivu Pekinga v Pacifiku. Tako Patel kot novozelandski varnostni ministri so opozorili na veliko najdbo drog in orožja v Francoski Polineziji, ki odmeva Patelova prejšnja svarila glede varnostnih groženj v regiji.

Ameriška Agencija za napredne obrambne raziskovalne projekte (DARPA) razvija program 'Teorija uma', ki naj bi odločevalcem na področju nacionalne varnosti omogočil modeliranje, simuliranje in napovedovanje namenov in vedenj nasprotnikov. Program naj bi izboljšal sposobnost predvidevanja in razumevanja sovražnikovih dejanj.

Po nedavnem podvodnem potresu ob obali ruskega polotoka Kamčatka 30. julija je cunami poškodoval rusko pomorsko oporišče Rybachiy. Satelitski posnetki razkrivajo, da je oporišče, ki je ključno središče za ruske jedrske podmornice, utrpelo škodo.

Poljski predsednik Andrzej Duda je zaključil svoj drugi mandat, pri čemer je poudaril dosežke na področju varnosti države, povrnitve dostojanstva družinam in ponovnega vzpostavljanja ponosa na poljskost. V svojem zadnjem govoru je izpostavil prizadevanja za zagotavljanje varnosti in razvoja Poljske, tako doma kot v mednarodnem okolju. Medtem pa Karol Nawrocki prevzema vodenje, vendar se sooča z izzivi, med drugim z omejenim dostopom njegovega vodje BBN do tajnih informacij, kar odpira vprašanja o njegovi prihodnji vlogi.

Po nesreči letala F-16 v Radomu, v kateri je umrl major Maciej Krakowian, so se oglasili številni, med njimi ukrajinski predsednik Zelenski, ki je izrazil sožalje. Tudi predsednik poljskega parlamenta Szymon Hołownia je izrazil šok in bolečino. Priče so opisale, da so po nesreči videle velik oblak dima in ogenj. Kljub tragediji naj bi v petek na letališču v Radomu izvedli tri operacije. Priče so tudi povedale, da je pilot delal polovično zanko na drugi strani letališča.

Članki poročajo o naraščajočem trendu prilagojenih ur za vojaške in obveščevalne enote. Proizvajalci, kot so Rolex, Breitling, Tudor, Bremont in Omega, izdelujejo ure po meri za pripadnike specifičnih enot ali organizacij, kar je v skupnosti Watches Of Espionage (W.O.E.) postalo osrednji del sodobne kulture ur.

Francosko Ministrstvo za zdravje je bolnišnicam naročilo, naj se do marca 2026 pripravijo na sprejem več tisoč ranjenih vojakov v primeru izbruha vojne v Evropi. Ministrstvo poziva regionalne zdravstvene agencije (ARS), da pripravijo javne bolnišnice na morebitno večjo vojaško udeležbo in sprejem vojakov v primeru splošnega oboroženega spopada. Ta poteza kaže na povečano pripravljenost Francije na potencialne prihodnje konflikte.

Na ameriški vojaški bazi v Marylandu so prejeli sumljiv paket. Po odprtju se je več ljudi začelo počutiti slabo, nekatere so morali odpeljati v bolnišnico, poroča CNN.

Združene države Amerike so odobrile prodajo 3.350 raket z dolgim dosegom Ukrajini. Nakup orožja v vrednosti 825 milijonov dolarjev bodo financirale Danska, Nizozemska in Norveška.

Francija in Združene države Amerike so okrepile svoj vojaški pritisk na Venezuelo. Medtem ko je Trump napotil nove vojaške ladje ob obalo Venezuele, se je francoski imperializem pridružil tej vojaški operaciji s svojo vojaško prisotnostjo na Antilih. Italijansko poglavje Antifašistične internacionale zavrača ustrahovanje Trumpove administracije proti Venezueli in zlasti namestitev raketne križarke Lake Erie in jedrske podmornice za hitri napad v Karibih.

Združene države Amerike načrtujejo obsežno povečanje obrambnega proračuna za leto 2027, ki naj bi po besedah predsednika Donalda Trumpa narasel na 1,5 bilijona ameriških dolarjev. Gre za približno 50-odstotno povišanje glede na trenutna sredstva, s čimer želi ameriška administracija okrepiti vojaško moč države v luči naraščajočih globalnih napetosti. Trump je poudaril, da je takšna finančna injekcija nujna za ohranjanje tehnološke in vojaške nadvlade. Posebno pozornost v novem obrambnem zakonu vzbuja vključitev določil o kognitivnem elektromagnetnem vojskovanju. Ta termin, ki se prvič uradno pojavlja v zakonodaji, nakazuje na premik v strategiji nacionalne varnosti proti tehnologijam, ki ciljajo na kognitivne procese in uporabo elektromagnetnega spektra za destabilizacijo nasprotnikov. Analitiki opozarjajo, da bi ta poteza lahko pomenila novo stopnjo v militarizaciji sodobne tehnologije in nadzora. Istočasno se država sooča z notranjimi nemiri, saj so po celotni državi izbruhnili protesti zaradi smrti ameriške državljanke. Incident se je zgodil v sredo, ko je žensko ubil uslužbenec imigracijske in carinske službe (ICE), kar je sprožilo val ogorčenja nad ravnanjem organov pregona. Stopnjevanje državnega nasilja in sočasno rekordno vlaganje v oborožitev sta v javnosti sprožila ostre razprave o prihodnji usmeritvi ameriške notranje in zunanje politike.

Egipt je zmanjšal varnostno in obveščevalno sodelovanje z Izraelom po izraelskem napadu v Katarju, ki je bil usmerjen na Hamas. Arabske in islamske države iščejo skupno stališče po tem napadu. Izraelski napad v Katarju naj bi bil udarec mirovnim pogajanjem. Hkrati se spreminja javno mnenje, kar ogroža legitimnost Izraela, Hamas pa si prizadeva ponovno opozoriti svet na palestinski boj.

Izraelske zračne sile naj bi izvedle obsežne napade v Jemnu, usmerjene v likvidacijo visokih vojaških in političnih voditeljev gibanja Huti, ki ga podpira Iran. Hkrati so poročali o izraelskih napadih v Siriji. Ti vojaški posegi zunaj Palestine predstavljajo stopnjevanje izraelskih operacij, ki presegajo obseg po vojni z Iranom.

Ruske izgube v vojni proti Ukrajini so po podatkih Mediazone dosegle 132.600 potrjenih mrtvih do 26. septembra. Ukrajina je z droni napadla rafinerijo v južni Rusiji, s čimer naj bi Rusija izgubila četrtino svoje zmogljivosti predelave nafte. Rusija je prav tako v Moldaviji rekrutirala pravoslavne duhovnike za vplivanje na volivce, pri čemer jim je plačala pelerinaje v Moskvo in ponudila denarne kartice.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril pomembnost dronov pri obrambi Ukrajine in ponudil pomoč Natu pri obrambi pred ruskimi napadi, potem ko so droni vdrli v zračni prostor Romunije in Poljske. NATO je izdal ostro opozorilo Rusiji zaradi kršitve poljskega zračnega prostora z droni, namenjenimi Ukrajini. Ukrajinski napad je zadel rusko rafinerijo nafte in železnice, kar je povečalo napetosti med Moskvo in Kijevom, vse več ruskih brezpilotnih letal pa leti v zračnem prostoru držav Nata.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je podpisal odločbo, ki dovoljuje prisotnost tujih vojaških enot držav članic Nata na poljskem ozemlju. Ta poteza je del operacije 'Eastern Sentry', katere cilj je okrepiti obrambne zmogljivosti Poljske. Medtem nekateri viri poročajo, da bi ta vojaška prisotnost lahko bila povezana s pripravo na morebitno intervencijo Nata v Ukrajini.

Teksaško ministrstvo za kmetijstvo je prebivalce pozvalo, naj ne sadijo neznanih semen, ki so v zvezno državo prispela v nenaročenih paketih s Kitajske. Oblasti trenutno preiskujejo tisoče takšnih poročil po celotnem Teksasu, saj izvora in namena teh pošiljk še niso uspeli pojasniti. Kmetijski uradniki opozarjajo, da bi lahko šlo za invazivne vrste, ki bi lahko resno ogrozile lokalno kmetijstvo in ekosistem. Strokovnjaki prebivalce pozivajo k previdnosti in svetujejo, naj paketov ne odpirajo ter o njih takoj obvestijo pristojne službe. Po navedbah uradnikov neznana semena predstavljajo tveganje za vnos bolezni ali škodljivcev, ki v Združenih državah Amerike niso prisotni. Incidenti so sprožili preiskavo na zvezni ravni, ki vključuje tudi ministrstvo za kmetijstvo ZDA. Čeprav natančen motiv za pošiljanje teh paketov še ni znan, oblasti preučujejo možnost spletne prevare, znane kot "brushing". Pri tej metodi prodajalci pošiljajo poceni izdelke na naključne naslove, da bi si nato pod lažnimi profili prejemnikov napisali pozitivne ocene in s tem izboljšali svojo prodajno uvrstitev na svetovnih trgovinskih platformah.

Ameriški Kongresni urad za proračun (CBO) je bil tarča kibernetskega napada, za katerega naj bi bil odgovoren tuj akter. Napad se je zgodil pred kratkim in bi lahko razkril ključne finančne podatke, ki jih kongres uporablja pri pripravi zakonodaje. Uradniki so odkrili vdor in izrazili zaskrbljenost, da bi lahko bila ogrožena komunikacija med zakonodajalci in strokovnjaki, pa tudi interna e-pošta in sporočila. CBO, ki zaposluje približno 275 ljudi, zagotavlja objektivne analize za podporo zakonodajalcem pri proračunu.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek izdalo ostro opozorilo, da bodo vse tuji vojaški kontingenti, nameščeni v Ukrajini, obravnavani kot legitimne vojaške tarče. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bi kakršno koli razporeditev zahodnih sil, oporišč ali vojaške infrastrukture Ruska federacija razumela kot tujo intervencijo, ki neposredno ogroža nacionalno varnost države in stabilnost v Evropi. Po njenih besedah so vojaške deklaracije t. i. "koalicije voljnih" in Kijeva nevarne ter stopnjujejo tveganja za širši konflikt. Napoved Moskve sledi nedavnim načrtom Velike Britanije in Francije, ki sta izrazili namero o razporeditvi večnacionalnih mirovnih sil v Ukrajini po morebitni uveljavitvi premirja. Pariz in London sta s Kijevom že začela usklajevati stališča o vzpostavitvi koordinacijskega štaba in mehanizmov za nadzor prekinitve ognja s pomočjo satelitov, dronov in senzorjev pod vodstvom Združenih držav Amerike. Na takšne načrte se je London že odzval z izjavo, da imajo britanske sile v Ukrajini neodtujljivo pravico do samoobrambe. Ruska stran trdi, da se z omenjenimi načrti ustvarja "os vojne", kar bi po njihovem mnenju lahko vodilo v neposreden spopad med Rusijo in Zahodom. Opozorila o legitimnosti vojaških tarč so bila po navedbah Zaharove večkrat izrečena na najvišji državni ravni in ostajajo aktualna. Medtem ko Ukrajina in njene zaveznice iščejo načine za zagotovitev dolgoročne varnosti po končanju aktivnih spopadov, Rusija s svojo retoriko stopnjuje pritisk na zahodne prestolnice, da bi preprečila kakršno koli stalno vojaško prisotnost zveze NATO v svoji soseščini.

Napovedana je Global Sumud Flotilla z več kot 50 ladjami, ki bo poskušala prebiti izraelsko blokado Gaze in dostaviti humanitarno pomoč. Organizacija Reporterji brez meja in številni mediji pozivajo k ustavitvi pobijanja novinarjev v Gazi in omogočitvi dostopa tuje novinarske ekipe. Strokovnjaki ZN poročajo o prisilnih izginotjih Palestincev v centrih za razdeljevanje pomoči v Gazi. Izraelske sile so nadaljevale z bombardiranjem Gaze, pri čemer je bilo v zadnjih 24 urah ubitih 71 Palestincev. António Guterres je obsodil izraelsko obleganje Gaze in opozoril na uničujoče posledice za civiliste.

Danska je povečala stopnjo pripravljenosti po večkratnih opažanjih dronov nad letališči. Obrambni minister Troels Lund Poulsen je dogodke označil za "hibridni napad profesionalcev". To je že drugi tovrstni incident v tem tednu.

Po ruskem napadu na Kijev, v katerem je umrlo najmanj 17 ljudi, med njimi štirje otroci, je Ursula von der Leyen telefonirala z Donaldom Trumpom. Madžarska je prepovedala vstop ukrajinskemu generalu, ki je odgovoren za napad na naftovod Družba, kar je povzročilo napetosti med Ukrajino in Madžarsko. Ukrajinski droni so napadli dve ruski rafineriji, kar je povzročilo požare.

Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Donalda Trumpa, John Bolton, naj bi prenašal zaupne e-pošte preko zasebnega strežnika, kar je omogočilo tuji obveščevalni službi, da jih je prestregla, poroča New York Times. Informacije o tem, da je Bolton posredoval strogo zaupne dokumente preko zasebnega sistema, so prišle v roke tujih držav.

Pričakovanja glede ponovnega zagona francosko-nemškega sodelovanja so negotova zaradi politične nestabilnosti in nesoglasij. Friedrich Merz, nemški kancler, se je srečal s francoskim predsednikom Macronom v Toulonu, vendar se zdi, da je Merz bolj naklonjen transatlantskemu partnerstvu kot pa evropskemu povezovanju. Med državama obstajajo tudi napetosti glede razvoja novega super lovca, pri čemer Nemčija obtožuje francosko obrambno industrijo blokiranja projekta, ki naj bi Evropi omogočil neodvisnost od Združenih držav.

Kitajski poslovnež, ki naj bi bil povezan z obveščevalnim aparatom Kitajske komunistične partije, je lastnik dveh golf igrišč v neposredni bližini letalskega oporišča v Louisiani, kjer se nahaja poveljstvo ameriških strateških jedrskih sil. Nepremičnini sta locirani severno in južno od oporišča ameriškega letalstva, ki nadzoruje medcelinske balistične rakete in jedrske bombnike Združenih držav Amerike. Dogodek je sprožil ostra opozorila ameriških zakonodajalcev in strokovnjakov za nacionalno varnost, ki v tem vidijo potencialno tveganje za vohunjenje. Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da lokacija zemljišč omogoča neoviran fizični nadzor nad ključno vojaško infrastrukturo in premiki osebja. Čeprav so igrišča uradno namenjena rekreaciji, njihova strateška lega vzbuja sume o dolgoročnih namerah kitajskih subjektov pri pridobivanju strateško pomembnih nepremičnin v bližini občutljivih obrambnih objektov. Ameriške oblasti so v preteklosti že obravnavale podobne primere, kjer so tuji državljani kupovali zemljišča v bližini vojaških con. Zadeva stopnjuje napetosti med Washingtonom in Pekingom glede vprašanja gospodarskega vohunjenja in lastništva tujih podjetij nad kritično infrastrukturo. Zakonodajalci zdaj pozivajo k strožjemu nadzoru tujih naložb v nepremičnine, ki mejijo na vojaške objekte, saj menijo, da trenutna zakonodaja ne nudi zadostne zaščite pred tovrstnimi asimetričnimi grožnjami nacionalni varnosti.

Arizona zahteva od Trumpove administracije 744 milijonov dolarjev povračila stroškov za varnost na meji v zadnjih štirih letih, medtem ko republikanski voditelji upajo, da bo senat spremenil pravila, kar bi omogočilo potrditev Trumpovih nominirancev, ki jih demokrati blokirajo.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave Donalda Trumpa, da bi morale članice Nata, če je potrebno, sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor. Rutte je tudi napovedal stalen pritok ameriškega orožja v Ukrajino, ki ga bodo financirale zavezniške države. Te izjave prihajajo v času, ko se povečujejo napetosti med Natom in Rusijo, ter ko se nadaljuje vojna v Ukrajini.

Ruska vojska je sporočila, da je v delti Donave uničila ukrajinsko izvidniško ladjo z brezpilotnim plovilom. Medtem naj bi Norveška Ukrajini pomagala v vojni proti ruski Črnomorski floti, in sicer z obveščevalnimi podatki, opremo in usposabljanjem. Nemška vlada pa ocenjuje, da korupcija in domnevna vpletenost v sabotažo Severnega toka ne vplivata na pomoč Ukrajini.

Sekretar za obrambo Pete Hegseth je sprožil obsežno preiskavo proti Microsoftu zaradi njihovega zanašanja na inženirje, povezane s Kitajsko komunistično partijo (KKP), pri občutljivih projektih računalništva v oblaku za Ministrstvo za obrambo ZDA (DoD). Preiskava je bila sprožena zaradi zaskrbljenosti glede nacionalne varnosti in potencialnega dostopa KKP do občutljivih podatkov.

Češka bo v nekaj urah v odgovor na prošnjo Poljske poslala helikoptersko enoto za posebne operacije, ki jo sestavljajo trije helikopterji Mi-171Š. Obrambna ministrica Jana Černochová je v nedeljski televizijski oddaji sporočila, da bo v enoti do 150 vojakov, ki bodo v tujini ostali največ tri mesece.

Madžarski zunanji minister je na sedežu Združenih narodov v New Yorku izrazil stališče, da obstaja povezava med množičnimi migracijami in terorizmom. Poudaril je, da države, ki sprejemajo veliko število migrantov, pogosto uporabljajo teroristično grožnjo kot izgovor za obsežnejši nadzor nad svojim prebivalstvom. Madžarska vlada ne želi spremeniti svoje migracijske politike.

Poljska je sporočila, da je raketo zrak-zrak, ki je zadela hišo na Poljskem, izstrelilo nizozemsko letalo F-35, ne pa poljsko, kot se je sprva domnevalo. Ameriška lovska letala so prestregla štiri ruska vojaška letala, ki so vstopila v identifikacijsko območje zračne obrambe blizu Aljaske. Ruski ambasador v Franciji pa je izjavil, da bi sestrelitev ruskega letala s strani Nata pomenila vojno. Prišlo je tudi do vdorov dronov v poljski zračni prostor in kršitev zračnega prostora Estonije s strani letal MiG-39, ter opazovanja dronov nad letališči v Köbenhavnu in Oslu.

Ruski nočni napadi so v Ukrajini pustili več kot 100.000 odjemalcev v treh regijah brez elektrike, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Donald Trump želi doseči mirovni sporazum z Vladimirjem Putinom in pritiska na Zelenskega, da popusti. Predaja zasedenih ozemelj je v Ukrajini tabu, vendar bo morda Kijev prisiljen ponovno pretehtati svoje stališče.

Poljska bo novembra letos v orbito poslala svojega prvega vojaškega satelita, je sporočil podpredsednik vlade in minister za obrambo Władysław Kosiniak-Kamysz. Ta poteza predstavlja pomemben korak za poljsko vojsko in njene vesoljske zmogljivosti.

V Nemčiji narašča zaskrbljenost glede morebitnega ruskega napada na državo članico NATA, kot sta Poljska ali Litva. Raziskava kaže, da 63 % Nemcev verjame, da je takšen napad možen. Hkrati pa nekateri ameriški mediji priznavajo, da je Zahod storil napake pri svojem ravnanju z Rusijo.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je v Berlinu izrazil ambicijo Bolgarije, da sodeluje pri proizvodnji letal Airbus. Poudaril je, da je Nemčija strateški zaveznik in pomemben gospodarski partner. Hkrati pa se v Bolgariji pojavljajo vprašanja o zaslugah za privabljanje nemškega obrambnega koncerna Rheinmetall, ki želi v državi zgraditi tovarne za proizvodnjo različnih oborožitvenih sistemov, vključno z barutom, artilerijskimi granatami in morda celo bojnimi droni.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Kijev, pri čemer je bilo ubitih najmanj 15 ljudi, 48 pa je ranjenih. Med drugim je bila poškodovana tudi zgradba delegacije Evropske unije. Napad je bil široko obsojen, evropski voditelji pa so ga označili za barbarstvo. EU je zaradi napada poklicala ruskega odposlanca in napovedala nove sankcije proti Moskvi. Ukrajinski uradniki so potrdili uspešen ukrajinski napad na rusko korveto v Azovskem morju.

Donald Trump je izjavil, da je treba končati pokol v Ukrajini, kar predstavlja odmik od politike Bidenove administracije. Hkrati poteka preiskava proti Johnu Boltonu, nekdanjemu svetovalcu za nacionalno varnost, ki naj bi posredoval tajne informacije tuji državi. Preiskava se je začela pod vodstvom Joeja Bidna, kar meče senco na celoten primer.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je ukazal vojski, da območje ob meji z Egiptom razglasi za zaprto vojaško območje. Ta ukrep je odgovor na naraščajočo grožnjo tihotapljenja orožja s pomočjo dronov. Spremenjena so tudi pravila uporabe sile na tem območju.

Nekdanji poljski minister za zdravje Adam Niedzielski je bil žrtev napada, kar je sprožilo burne odzive in politično polemiko. Niedzielski trdi, da je bil napad posledica odvzema njegove varnostne zaščite s strani sedanjega ministra za notranje zadeve Marcina Kierwińskega. Kierwiński te trditve zavrača in predstavlja svojo različico dogodkov. Prokuratura v Siedlcah je uvedla preiskavo o napadu, ki je odprl tudi širšo razpravo o varnosti javnih osebnosti. Poleg tega je bilo napovedano, da bo vsaka poljska družina prejela posebno 'paket' od Ministrstva za obrambo.

Po incidentu v Kopenhagnu, ko je bilo zaradi dronov začasno zaprto letališče Kastrup, so droni ponovno povzročili alarm na več danskih letališčih. Vojska preiskuje možnost, da za incidenti stoji "profesionalni akter".

Nemški obrambni koncern Rheinmetall načrtuje gradnjo nove tovarne streliva v Latviji. Nemčija bo za ta projekt namenila 275 milijonov evrov, gradnja pa naj bi se začela spomladi prihodnje leto, proizvodnja pa leto kasneje.

Guvernerka Federalnih rezerv Lisa Cook je vložila tožbo proti Donaldu Trumpu, trdeč, da ga ne more odstaviti s položaja. RFK Jr. je izjavil, da mora CDC sprejeti Trumpovo agendo. Pojavila so se ugibanja, da je bil odhod direktorice CDC Susan Monarez povezan s prihajajočim poročilom Ministrstva za zdravje in socialne storitve, ki naj bi podpiralo Trumpovo politiko. Guverner Kalifornije je ponovno opozoril na možnost, da bi Trump poskušal preseči ustavno omejitev dveh predsedniških mandatov. Analitiki pa so opozorili na Trumpovo moč nad Ministrstvom za pravosodje.

Rusija je ostro opozorila Avstrijo pred morebitnim vstopom v NATO. Dmitrij Medvedjev, podpredsednik ruskega sveta za varnost, je izjavil, da morebitna avstrijska pridružitev zavezništvu ne bo prispevala k miru v Evropi. Opozorilo sledi podobnim izjavam glede Švedske in Finske, ki sta se prav tako odločili za vstop v NATO.

Plovila "Global Sumud Flotilla", namenjena Gazi, so bila v Sredozemskem morju napadena z droni, medtem ko se izraelska vlada pripravlja na vojaško operacijo proti humanitarnim delavcem. Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je ostro obsodil izraelski napad na prostovoljno humanitarno floto v mednarodnih vodah ob obali Grčije, ki je bila namenjena dostavi pomoči Gazi. Italija je poslala mornariško plovilo v podporo floti.

Severnoameriško poveljstvo zračnih sil (NORAD) je v sredo v identifikacijskem območju zračne obrambe Aljaske prestreglo štiri ruska letala. Ameriška vojska je nadzirala dva ruska bombnika Tu-95 in dva lovca Su-35, ko so leteli blizu Aljaske, kar se dogaja v času naraščajočih napetosti med Zahodom in Rusijo.

Kampanja proti trgovini z orožjem (CAAT) zahteva, da vlada Združenega kraljestva prepove izraelskim podjetjem in delegatom udeležbo na sejmu orožja DSEI (Defence and Security Equipment International), ki bo septembra potekal v Londonu. Aktivisti menijo, da bi udeležba Izraelcev lahko pomenila prisotnost potencialnih vojnih zločincev na sejmu.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte in romunski predsednik Nicușor Dan sta se udeležila Natovega industrijskega foruma 2025 v Bukarešti. Nicușor Dan je poudaril, da mir in varnost nista samoumevna in ponudil romunski proračun Natu, obljubil pa mu je predsednik Rutte.

V Romuniji se je sestal Vrhovni svet za obrambo države (CSAT), kjer so razpravljali predvsem o varnosti nacionalnega zračnega prostora. Med drugim so določali, kdo lahko odredi in odobri sestrelitev letal ali dronov, ki vstopijo v romunski zračni prostor.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je pred odhodom na Generalno skupščino Združenih narodov napovedal, da Izrael ne bo dovolil obstoja neodvisne palestinske države. Njegova izjava je sprožila proteste na letališču v Tel Avivu, kjer so ga pričakali protestniki. Netanyahu je tudi napovedal, da bo v svojem govoru na ZN obsodil zahodne države, ki so priznale Palestino kot neodvisno državo.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Kijev, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe, 20 pa je bilo ranjenih. Med napadi je bila poškodovana tudi delegacija Evropske unije v Kijevu. Ukrajinske sile so medtem izvedle uspešen napad z droni na rusko korveto v Azovskem morju, ki je bila začasno izključena iz službe. Predsednica Evropske komisije Ursula Von Der Leyen je obsodila ruske napade na Kijev.

Pepe Escobar analizira razvoj in testiranje ruskih hipersoničnih raket, kot sta Oreshnik in Burevestnik, ter torpeda Poseidon. Članek raziskuje vpliv teh novih orožij v kontekstu globalnega geopolitičnega kaosa in poudarja rusko znanstveno superiornost na tem področju.

V kraju Budziszów Wielki na Dolnjem Šleziji je varnostnik pred trgovino odkril sumljiv paket z utripajočo rdečo diodo, kar je sprožilo posredovanje policije in protiterorističnih enot. Policija je pozvala prebivalce, naj se izogibajo območju. Pirotehniki in protiteroristi so na kraju dogodka, možna je kontrolirana detonacija.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Zahodne države, vključno s Francijo in Nemčijo, razmišljajo o varnostnih jamstvih in možni prisotnosti vojakov v Ukrajini po koncu vojne, čeprav se javnost in del oblasti v nekaterih državah, kot je Nemčija, temu upirajo. Pojavljajo se načrti za vzpostavitev obrambnih linij s sodelovanjem različnih sil, vključno z evropskimi in ameriškimi. Medtem ko Evropa želi povečati proizvodnjo orožja za Ukrajino, Poljska popravlja obstoječo opremo. Vzporedno potekajo izmenjave zapornikov med Rusijo in Ukrajino, kjer so izpustili ukrajinskega novinarja, ki ga je Rusija zadrževala več kot tri leta. V Częstochowi so iz Poljske izgnali ukrajinskega državljana zaradi napada na policiste.

Vse države članice zveze Nato naj bi letos dosegle cilj, da za obrambo namenijo 2 % svojega bruto domačega proizvoda (BDP). Zveza Nato pričakuje, da bodo vojaški izdatki v letu 2025 presegli 1.500 milijard ameriških dolarjev. Ta potrditev prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti in poudarja zavezanost članic krepitvi obrambnih zmogljivosti.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Teheran in Caracas sta v zadnjem obdobju močno okrepila strateško in geopolitično sodelovanje, ki temelji predvsem na prenosu iranske vojaške tehnologije v Južno Ameriko. Po najnovejših poročilih se je iranska strategija širjenja t. i. osi upora razširila na venezuelska tla, kjer so identificirali proizvodne zmogljivosti za iranska brezpilotna letala. Takšen razvoj dogodkov predstavlja neposreden izziv ameriškim varnostnim interesom v regiji in potrjuje tesno povezanost obeh držav pod pritiskom mednarodnih sankcij. Vojaško partnerstvo med državama omogoča Iranu vzpostavitev strateškega uporišča na zahodni polobli, medtem ko Venezuela pridobiva napredno oborožitev za utrditev lastnega režima. Analitiki opozarjajo, da so ta prizadevanja kljub ameriškim poskusom izolacije obeh držav dobila nov zagon. Razkritja o proizvodnji dronov v Venezueli kažejo na neuspeh dosedanjih diplomatskih in gospodarskih pritiskov, ki so bili namenjeni omejevanju vojaškega vpliva Teherana izven Bližnjega vzhoda.

Po poročilih, Izrael silovito napada Gazo, pri čemer izraelski obrambni minister napoveduje neomajno železno pest proti teroristični infrastrukturi. Kot odziv na izraelski napad na pogajalce Hamasa v Katarju, sta Saudska Arabija in Pakistan sklenila obrambni sporazum, ki vključuje tudi jedrsko zaščito. Ta dogovor povzroča zaskrbljenost glede posledic za celotno regijo.

Ruski napadi so povzročili požare in zadeli zgradbe energetskih podjetij. V zračnem napadu v regiji Černihiv je umrla ena oseba. Ruske sile so zadele tudi regijo Poltava, mesto Kremenčuk pa je bilo izpostavljeno obsežnemu napadu. Ruske sile so napredovale, medtem ko je Ukrajina bila izpostavljena več kot 600 napadom z droni.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ponovno pozval k vrnitvi Turčije v ameriški program naprednih lovskih letal F-35, pri čemer je poudaril, da bi ta korak okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike in povečal varnost zavezništva Nato. Erdogan je v izjavi za Bloomberg razkril, da je vprašanje osebno izpostavil tudi v pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom med septembrskim srečanjem v Beli hiši. Turško vodstvo meni, da je bila odstranitev države iz programa nepravična in strateško škodljiva za celotno zavezništvo. Poziv k ponovni vključitvi prihaja v času, ko si Ankara prizadeva premostiti dolgoletne spore z Washingtonom, ki so se poglobili po turškem nakupu ruskega obrambnega sistema S-400. Turčija je bila prvotno partnerica v programu F-35 in je načrtovala nakup več kot 100 letal, vendar so ZDA sodelovanje prekinile zaradi bojazni, da bi ruska tehnologija lahko ogrozila varnostne protokole Natovih lovcev. Sedanja prizadevanja Erdogana nakazujejo na morebitno spremembo v turški zunanji politiki in željo po obnovitvi polnega vojaškega sodelovanja z Zahodom.

Izjava Donalda Trumpa, da bodo ZDA nadaljevale s testiranjem jedrskega orožja "na enaki ravni" kot Rusija in Kitajska, je presenetila tako njegove uradnike kot tudi Peking in Moskvo. Nadaljevanje testiranj bi kršilo tridesetletni moratorij, ki so ga uvedle velike jedrske sile. Testiranje novega jedrskega orožja s strani Rusije in napoved morebitne ponovitve jedrskih testov s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa predstavljata "skrb vzbujajoče jedrsko ozračje". Svet se premika v novo oboroževalno tekmo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da so ruske sile prevzele strateško pobudo na celotni fronti v Ukrajini. Napovedal je širitev varnostnega tamponskega območja Moskve in nadaljnji razvoj novih orožnih sistemov. Evropske voditelje je Putin obtožil, da so se pridružili prizadevanjem za razpad Ruske federacije z namenom, da bi iz tega profitirali.

Nemški parlament je odobril nakup opreme in sistemov za Bundeswehr v vrednosti skoraj 50 milijard evrov. Med nakupi so sistemi Patriot, radarske satelite in rakete Taurus Neo za letala Eurofighter. Nemčija namerava do leta 2030 za obrambo porabiti skupno 650 milijard evrov, kar je dvakrat več od proračuna v zadnjih petih letih.

Predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je fentanil razglasil za orožje za množično uničevanje. S tem želi okrepiti boj proti narkokartelom v Latinski Ameriki.

Poljska je zaradi nevarnosti ruskih napadov z droni v sosednji Ukrajini dvignila bojna letala. Tudi Romunija je poročala o ponovnem opažanju drona ob meji z Ukrajino, zaradi česar sta državi v stanju pripravljenosti. Hkrati se na Poljskem, ob meji z Rusijo, vse več ljudi vključuje v vojaške programe, motivirani s strahom pred napadom in željo po obrambi države. Mati je dejala, da želi biti pripravljena za boj za svojega otroka.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izdal ostro opozorilo, da bi uporaba ameriških raket Tomahawk s strani Ukrajine za napad na rusko ozemlje izzvala "neverjeten" odziv. Putin je dejal, da bi ukrajinski napadi z raketami Tomahawk povzročili "ogromen" odgovor. Poleg tega je Putin zavrnil nove sankcije, ki so jih uvedle ZDA proti dvema ruskima naftnima družbama.

Pentagon razmišlja o morebitni kazni za demokratskega senatorja Marka Kellyja, potem ko je mornarica predložila poročilo o njegovem sodelovanju v videu, ki poziva pripadnike ameriške vojske, da zavrnejo nezakonite ukaze. Mornarica je priporočila disciplinske ukrepe, ki jih zdaj preučuje pravna služba Pentagona. Sekretar za obrambo Pete Hegseth je prejšnji mesec sprožil postopek, ko je mornariškega sekretarja, Kellyjevega nekdanjega poveljnika, pozval, naj ugotovi ustrezne posledice za Kellyjevo sodelovanje v videu.

Britanski načelnik generalštaba, zračni maršal Sir Richard Knighton, je izdal ostro opozorilo, v katerem je dejal, da se morajo britanske družine pripraviti na možnost vojne z Rusijo. Knighton je pozval k nacionalni mobilizaciji in izpostavil grožnje kibernetskih napadov, sabotaže in morebitnega neposrednega spopada. Poudaril je potrebo po odpornosti civilistov in pripravljenosti na morebitni konflikt.

Washington Post je objavil ekskluzivno zgodbo o tem, kako je obrambni minister Pete Hegseth izdal ukaz pripadnikom SEAL Team 6 med napadom na domnevno tihotapsko ladjo v Karibih, naj ne pustijo preživelih. Viri z neposrednim znanjem o dogodku trdijo, da je Hegseth ukazal »ubiti vse«. Po raketnem napadu so opazili dva preživela, kar je sprožilo kritike zakonodajalcev, ki so ukaz označili za »očitno nezakonitega« in povzročil resno pravno ogroženost za Hegsetha.

Pričakuje se, da bo vrnitev talcev iz Gaze, ki jih je zajel Hamas po napadu 7. oktobra, zgodovinski dogodek. Hamas naj bi začel predajo še zadnjih živečih talcev, v zameno pa naj bi Izrael izpustil več sto palestinskih zapornikov. Medtem je Donald Trump izjavil, da je vojne v Gazi konec. Palestinske skupine so zavrnile vsakršno tuje posredovanje pri upravljanju Gaze.

Iranski predsednik je v Združenih narodih ponovno zatrdil, da Iran nikoli ni nameraval in nikoli ne bo izdelal jedrskega orožja. Kljub temu poročila kažejo, da Iran hitro obnavlja proizvodne obrate za rakete, ki jih je Izrael napadel junija. Iranska državna televizija je objavila dokumente, ki naj bi bili povezani z izraelskim jedrskim programom, kar Izrael uradno ne potrjuje ne zanika.

Nemški obrambni koncern Rheinmetall je v severozahodni Nemčiji odprl novo tovarno streliva, ki naj bi bila največja v Evropi. Tovarna bo utrdila položaj Rheinmetalla kot največjega proizvajalca streliva kalibra 155 milimetrov v zahodnem svetu. Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je ob odprtju izjavil, da bo imela Nemčija kot največje gospodarstvo v regiji, ključno vlogo pri militarizaciji Evrope.

Dve ruski vojaški letali, Su-30 in tanker Il-78, sta vdrli v litovski zračni prostor iz smeri Kaliningrada. Vdor je trajal 18 sekund, kar je sprožilo alarm v Natu in dvig partnerskih lovcev. Litovska vojska je potrdila incident, ki se je zgodil okoli 17. ure po poljskem času.

Senat je potrdil letni zakon o vojaški politiki, ki odobri 901 milijardo dolarjev za obrambne programe. Zakon pritiska na obrambnega sekretarja Peta Hegsetha, da zakonodajalcem zagotovi posnetke napadov na domnevne ladje z drogami v mednarodnih vodah. Prav tako je bil sprejet zakon o odobritvi državne obrambe, ki bo poslan predsedniku Donaldu Trumpu v podpis, vključuje pa tudi 3,8-odstotno povišanje plač za pripadnike ameriških oboroženih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump je prekinil diplomatska prizadevanja z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom. To se je zgodilo sočasno z objavo domnevnega seznama za usmrtitev, ki ga je izdalo Ministrstvo za pravosodje in vsebuje imena voditeljev kartelov. Venezuela je ZDA obvestila o teroristični zaroti proti ameriški ambasadi v Caracasu. Obstajajo tudi ameriški vojaški načrti za zavzetje pristanišč in letališč v Venezueli. Maduro si prizadeva za posredovanje Vatikana v pogajanjih za mir.

Slovaška bo Ukrajini dobavila razminirnike Božena kot del humanitarne pomoči, kar je poudaril obrambni minister Robert Kaliňák. Madžarska je Ukrajini namenila 106 milijard forintov humanitarne pomoči. Švedska vlada je pohvalila pomoč Ukrajini, hkrati pa kritizirala švedske aktiviste v Gazi, ki niso upoštevali priporočil zunanjega ministrstva glede potovanj.

Trumpova administracija je nedavno ustavila obravnavo vseh imigracijskih vlog iz 19 držav, vključno z Afganistanom, zaradi nacionalne varnosti in javne varnosti. Odločitev je bila sprejeta teden dni po tem, ko so afganistanskega državljana, ki mu je bil dovoljen vstop v ZDA v okviru programa Bidnove administracije, obtožili streljanja na dva vojaka nacionalne garde blizu Bele hiše. V napadu je bil eden od njiju ubit, drugi pa je bil v kritičnem stanju. Ukrep Bele hiše je bil uveden v času globalne migracije.

Poljska je zaradi nevarnosti ruskih dronov, ki delujejo nad Ukrajino blizu poljske meje, zaprla zračni prostor nad letališčem v Lublinu in začela preventivne letalske operacije svojih in zavezniških zračnih sil na vzhodu države. Premier Donald Tusk je novico objavil na družbenem omrežju X. Poleg tega je bil izdan alarm RCB za več okrožij v lublinskem vojvodstvu.

Ruski diplomat je izjavil, da se Rusija strinja, da mora prihodnji mirovni sporazum za Ukrajino zagotoviti varnostna jamstva Kijevu, vendar Moskva potrebuje tudi verodostojna varnostna jamstva. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa opozarja na zgodovinske napake glede varnostnih jamstev in obljub, ki jih je Rusija že kršila. Te izjave prihajajo v času, ko se v ZDA odvija vrhunsko srečanje.

Predsednik Trump je napovedal zračne napade v Nigeriji na božični večer, usmerjene proti militantnim pripadnikom ISIS, ki jih je obtožil ubijanja kristjanov. Republikanski zakonodajalci so pohvalili Trumpa za to potezo. Šejk je pozval k prekinitvi odnosov z Washingtonom in k sodelovanju s Kitajsko in Turčijo.

Pentagon je potrdil, da je letalo z ministrom za vojno Petom Hegsethom na krovu zaradi razpoke na vetrobranskem steklu neplanirano pristalo v Združenem kraljestvu. Letalo se je vračalo s srečanja obrambnih ministrov zveze NATO.

V Washingtonu, D.C., se je nasilni kriminal zmanjšal za skoraj polovico, odkar je predsednik Donald Trump v mestu namestil zvezne vojake in organe pregona. Hkrati je Trump izrazil željo po preimenovanju ameriškega obrambnega ministrstva v Ministrstvo za vojno, kar je bila prvotna oznaka do leta 1947. Trump je dejal, da mu sedanje ime ni všeč.

Članki poročajo o obsodbah domnevne imperialistične agresije ZDA proti Venezueli. Različne levičarske in protikapitalistične organizacije so izvedle proteste in objavile izjave, v katerih obsojajo vojaško prisotnost ZDA v Karibskem morju kot grožnjo intervencije. Izpostavljajo vlogo Donalda Trumpa in opozarjajo na zgodovino ameriškega imperializma v Latinski Ameriki. Članki poudarjajo solidarnost z venezuelskimi delavci in zatiranimi sektorji proti ameriškemu imperializmu.

Trumpova administracija je zahtevala od prizivnega sodišča, da odpravi odločitev, ki je blokirala predsednika Trumpa pri odpustitvi guvernerke Federal Reserve Lise Cook. Medtem je varnostna kršitev v Trump National Golf Clubu v Virginiji sprožila zaskrbljenost, ko je član kluba avgusta prinesel napolnjeno pištolo Glock na posestvo, kjer je bil prisoten Trump.

Po nedavnem iransko-izraelskem konfliktu se geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu zaostrujejo. Iran je objavil, da je v provinci Sistan-Baluchistan likvidiral "teroristično" skupino, povezano z Izraelom, kar kaže na naraščajočo vojno v senci med državama. Medtem se pojavljajo vprašanja o strateški usmerjenosti Irana znotraj organizacij, kot je BRICS, in ali ta zavezništva dejansko prispevajo k enotni fronti ali pa vodijo v slepo ulico.

Donald Trump je omalovaževal vdor drona v Poljsko in predlagal, da je šlo verjetno za napako, kar je razjezilo zaveznike v Natu. Trdil je, da se mu 'potrpljenje s Putinom izteka'. Rusija je zavrnila obtožbe, da je ciljala na Poljsko. Zaradi ukrajinske grožnje z droni in strahu pred razširitvijo ruskih sankcij so cene nafte poskočile. Nato je sprožil operacijo 'Eastern Sentry'.

Analitiki razpravljajo o tem, katere zahodne varnostne garancije bi bile sprejemljive za Putina v zvezi z Ukrajino. Ena od možnosti je, da Rusija ne bi nasprotovala nadaljnji podpori Nata Ukrajini v primeru novega konflikta. Medtem pa je predsednik Trump na srečanju s Putinom izrazil, da je treba doseči trajen mir v Ukrajini, ki vključuje pogoje, dogovorjene okoli leta 1990, kot sta nevtralnost Ukrajine in preprečevanje širitve Nata na vzhod.

Združene države Amerike pošiljajo dodatne vojaške ladje v Karibsko morje, da bi okrepile boj proti narkokartelom. Predsednik Trump je napotil križarko z vodenimi izstrelki USS Erie in jedrsko podmornico USS Newport News. Hkrati je Venezuela, pod vodstvom Nicolása Madura, napotila 15.000 vojakov in policistov na mejo s Kolumbijo, medtem ko se ameriške vojaške ladje približujejo južni Ameriki. To povečuje napetosti v regiji, kjer ZDA že imajo veliko vojaško prisotnost.

General Kukuła je potrdil, da je bil poljski zračni prostor kršen in da so aktivirali dodatne sredstva za obrambo, vključno z letalom F-35. Prokuratura je sporočila, da je pomemben dokaz v preiskavi nesreče F-16 kamera majorja Krakowiana. Robert Biedroń se je opravičil za sporno objavo na družbenih omrežjih v zvezi z obiskom Nawrockega v ZDA.

Donald Trump je pozval k kazenskemu pregonu Georgea Sorosa in njegovega sina zaradi neutemeljenih trditev. Senator Warren je trdil, da Trump z "morilci" koplje umazanijo o članih Federal Reserve. Trump je zatrdil, da ima neomejeno moč, vključno s pošiljanjem vojske v katero koli državo. Poleg tega je Trump odpustil guvernerko Federal Reserve Liso Cook po obtožbah o goljufiji pri hipotekah. Guverner, ki sicer ne mara Trumpa, je opozoril na neresnične trditve demokratov, da kriminal ne obstaja.

Po poročilih več virov, vključno s Fox News in InfoWars, je Donald Trump poslal pripadnike Nacionalne garde v 19 zveznih držav za boj proti kriminalu, ilegalnim migrantom in brezdomstvu v mestih, ki jih vodijo demokrati. Trumpova poteza je bila opisana kot "avtoritarna prevzem oblasti", pri čemer naj bi šlo za odgovor na domnevne neuspehe demokratskih voditeljev pri zagotavljanju varnosti. Medtem pa je odvetnica Alina Habba trdila, da je tarča političnega pregona zaradi aretacije demokratske kongresnice, kar je sprožilo kritike o njeni usposobljenosti.

ZDA so pod vodstvom Donalda Trumpa podvojile carine na številne indijske izdelke, dosegle so 50 %, kot kazen za nakup ruske nafte. Finančni minister ZDA je izjavil, da bi lahko Trumpove carine prinesle več kot 500 milijard dolarjev prihodkov letno in tako preoblikovale napovedi primanjkljaja. Hkrati trgi pozorno spremljajo in ocenjujejo vse večji Trumpov vpliv na ameriško centralno banko (FED). Visoki uradnik EU je priznal, da je popustil Trumpu v trgovinskih pogajanjih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek poudaril, da bi morala biti navzočnost tujih enot v Ukrajini ključni del prihodnjih varnostnih jamstev v okviru kakršnega koli mirovnega dogovora za končanje vojne. Po njegovih besedah bi takšna mednarodna vojaška prisotnost delovala kot dejansko jamstvo varnosti za Kijev, medtem ko ostajajo odprta vprašanja glede nadzora nad jedrsko elektrarno Zaporožje in določenih okupiranih ozemelj. Zelenski meni, da so tuje enote nujne za stabilnost v povojnem obdobju. Ruska stran je na te izjave že odgovorila z opozorilom, da bi kakršne koli tuje sile na ukrajinskih tleh obravnavala kot legitimne tarče. Razprava o napotitvi mednarodnih sil se odvija v času, ko se krepijo diplomatska prizadevanja pod vodstvom ZDA za zamrznitev frontne črte in vzpostavitev demilitariziranih območij. Zelenski vztraja, da brez trdnih varnostnih zagotovil, ki vključujejo tujo vojaško komponento, dolgoročen mir z Rusijo ni mogoč.

Ruski finančni nadzorni organ Rosfinmonitoring je nekdanjega premierja Mihaila Kasjanova in ekonomista Sergeja Gurieva dodal na seznam "ekstremistov in teroristov". S tem se je seznam, ki vključuje več kot 19.000 posameznikov in 800 pravnih oseb, po začetku vojne v Ukrajini močno povečal. Kasjanov je bil premier v prvih štirih letih vladanja Vladimirja Putina. Poleg tega so ruske oblasti preprečile poskus atentata na sekretarja ruskega sveta za varnost Sergeja Šojguja, ki so ga načrtovale ukrajinske obveščevalne službe. Atentat naj bi se zgodil med Šojgujevim obiskom grobov njegovih sorodnikov na moskovskem pokopališču Trojekurovskoe.

Nekdanji operativ MI6 Aimen Dean opozarja, da se v Združenem kraljestvu nahaja več sto islamističnih agentov, ki so pripravljeni izvesti napade, primerljive z 11. septembrom ali 7. julijem. Dean, ki je osem let deloval v Al-Kaidi za MI5 in MI6, trdi, da so ti agenti posledica politik odprtih meja, ki dajejo prednost radikalcem pred varnostjo državljanov.

Po poročanju portala Politico naj bi se ZDA in Rusija ta konec tedna v Miamiju pogovarjali o možnih poteh do miru v Ukrajini. Ukrajinska delegacija pa naj bi se v petek in soboto v ZDA pogajala o mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo, vendar končna različica še ni dogovorjena.

Po pogovorih med Ukrajino in ZDA v Berlinu, kjer so ZDA nakazale odprtost Rusije za vstop Ukrajine v EU in napredek pri varnostnih jamstvih, so evropski voditelji poudarili, da se mednarodne meje ne smejo spreminjati s silo. Donald Trump je priznal, da je Ukrajina v konfliktu z Rusijo že izgubila ozemlje. Poljski premier je izrazil dvom o hitri odločitvi EU glede zaplembe ruskega premoženja. Sergej Lavrov pa je izpostavil ponovni vzpon nacizma v EU in nagnjenost Evrope k "kraji".

Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen je poudarila, da ni časa za izgubljanje pri podpori Ukrajini in krepitvi evropske obrambne pripravljenosti. Medtem pa Donald Trump obtožuje Ukrajino blokiranja miru, analiza Putinovih govorov pa kaže, da Kremelj ostaja pri maksimalističnih zahtevah in grožnjah zaveznikom.

Francija in Velika Britanija sta v okviru tako imenovane koalicije voljnih izrazili pripravljenost za napotitev svojih vojaških sil v Ukrajino za nadzor morebitnega premirja z Rusijo. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bi evropski kontingent v prvih šestih mesecih lahko štel med 10.000 in 15.000 vojakov. Državi sta pripravljeni ukrepati tudi brez uradnega mandata Združenih narodov ali Evropske unije, če bi prejeli neposredno vabilo iz Kijeva. Načrtovana misija bi bila osredotočena na spremljanje spoštovanja dogovora o prekinitvi ognja. Odločitev Pariza in Londona odraža njuno strateško zavezo k zagotavljanju dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino, kljub temu da v okviru celotne Evropske unije o tem vprašanju še ni doseženo enotno soglasje. Pobuda predstavlja ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo regije po morebitnem koncu aktivnih spopadov, hkrati pa dodatno stopnjuje napetosti v odnosih z Moskvo, ki prisotnost sil Nata na terenu kategorično zavrača.

Nemška policija je aretirala pet moških v povezavi z domnevno islamistično teroristično zaroto, katere cilj je bil napad na božični sejem v južni Bavarski. Osumljenci, trije maroški državljani, 56-letni Egipčan in 37-letni Sirijec, so bili pridržani v petek zaradi načrta, da bi z vozilom zapeljali v množico.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Berlinu opravil novo rundo pogovorov z ameriškimi odposlanci glede mirovnih pogajanj za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne z Rusijo. ZDA so obljubile neopredeljena varnostna jamstva Ukrajini kot del mirovnega sporazuma.

Članek obtožuje generalnega sekretarja Nata, Marka Rutteja, izkrivljanja zgodovine in dejstev. Hkrati pa Rutte v intervjuju za nemško tiskovno agencijo pred božičem govori o trenutni varnostni situaciji in poudarja, da je mogoče preprečiti napad Rusije.

Po srečanju Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa na Floridi ni prišlo do napredka v pogajanjih, vendar je sam obstoj pogovorov označen kot uspeh. Ukrajinski ambasador na Poljskem je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli pristala na ozemeljske odpovedi. Poljski general opozarja, da si Rusija prizadeva za strateško pavzo, da bi obnovila svoje sile in nadaljevala z operacijami.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da je Donald Trump edina politična figura, ki lahko konča vojno v Ukrajini, saj so pogovori o miru z Rusijo zastali. Medtem je Nemčija povečala financiranje ameriškega orožja za Ukrajino, kot je potrdil zunanji minister Johann Wadephul.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da si Rusija prizadeva odrezati Ukrajino od Črnega morja. ZDA so predlagale nov format mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo, ki naj bi potekala v Miamiju s prisotnostjo ameriških in evropskih predstavnikov. Ruska delegacija, ki jo vodi Kiril Dmitrijev, naj bi se sestala v Miamiju s Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, zetom ameriškega predsednika, da bi razpravljali o končanju vojne.

ZDA vodijo pogajanja za mirovni sporazum v Ukrajini, medtem ko Nato aktivira lovce proti Rusiji. Medtem pa so ruski odzivi na Trumpov mirovni načrt pretežno skeptični, ne glede na politično usmeritev.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je opozoril, da bi lahko evropske članice zavezništva postale naslednja tarča Rusije, in pozval k hitremu povečanju obrambnih izdatkov za odvračanje prihodnje agresije. Rutte je na varnostni konferenci v Münchnu dejal, da se mora Evropa pripraviti na obsežen konflikt. Britanski minister je ponovil poziv in dodal, da prebivalstvo Velike Britanije in Evrope nima besede pri tem.

Joe Kent je izrazil zaskrbljenost, da je Bidenova administracija s svojo politiko glede meja omogočila vstop v državo 18.000 znanim in domnevnim teroristom. Opozorilo prihaja po streljanju, v katerem sta bila ranjena dva pripadnika Nacionalne garde v bližini Bele hiše, storilec pa je bil radikaliziran afganistanski državljan, ki je v ZDA vstopil pod sedanjo vlado.

Ameriški odposlanci Steve Witkoff in Jared Kushner so se v Moskvi pet ur pogajali z Vladimirjem Putinom o mirovnem sporazumu za Ukrajino, vendar po besedah pomočnika Kremlja Jurija Ušakova ni bilo soglasja. Po poročanju naj bi evropski voditelji kovali zaroto proti Trumpovemu mirovnemu načrtu in izrazili zaskrbljenost zaradi zaščite Volodimirja Zelenskega. Mirovni pogoji naj bi bili za Ukrajino drakonski, pogajanja pa so ponovno propadla.

Uslužbenec avstrijske Direkcije za državno varnost in obveščevalne službe (DSN) je osumljen posredovanja tajnih informacij islamistični Muslimanski bratovščini. Po internih preiskavah so ga nadzirali, razkrili in suspendirali. Grozi mu obtožnica zaradi obveščevalne dejavnosti. Primer preiskujejo, saj naj bi uslužbenec radikalni organizaciji posredoval občutljive podatke in interne informacije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 14. decembra privolil v popustitev glede vstopa Ukrajine v NATO, kar je bil eden ključnih razlogov za rusko vojno v Ukrajini. Ukrajina se je sprva borila za pravico do pridružitve zvezi NATO.

Senator Lindsey Graham je kritiziral Trumpov mirovni načrt za Ukrajino, medtem ko je Putin izjavil, da bi lahko bil osnova za končno mirovno rešitev. Ukrajina se je strinjala, da bo začela pogajanja z ameriškimi uradniki o načrtu, čeprav nekateri v Ukrajini izražajo strah, da načrt pomeni kapitulacijo.

Rusija uvaja nove varnostne ukrepe zaradi vse pogostejših ukrajinskih napadov z droni in sabotaž. Ukrajinski predsednik Zelenski poroča o ruskem nočnem napadu z več kot 470 droni in 48 raketami, ki je zahteval devet življenj. Zelenski poudarja, da je pritisk na Rusijo še vedno nezadosten in poziva k učinkovitejšim sankcijam in pomoči Ukrajini.

Časopis Weltwoche poroča, da je EU v Ženevi poskušala ublažiti Trumpov načrt za mirovna pogajanja glede Ukrajine. Sedaj naj bi ZDA same pogajale z Ukrajino in Rusijo, brez sodelovanja Evrope. Nemški kancler pa je izjavil, da ne bo nobenih odločitev o Ukrajini in Evropi brez sodelovanja Ukrajincev in Evropejcev, kar nakazuje na nasprotovanje vsiljenim mirovnim rešitvam.

Rusko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo izjave predsednika vojaškega odbora Nata, admirala Giuseppea Cava Dragonea, ki je izjavil, da bi lahko preventivni napad na Rusijo štel za obrambno dejanje. Tiskovna predstavnica Marija Zaharova je izjave označila za neodgovorne in nevarne, ki spodbujajo eskalacijo. Medtem se Ukrajina sooča s korupcijskim škandalom v Kijevu in težkimi boji v Donbasu, medtem ko Rusija išče zmago s pomočjo Kitajske in ZDA.

Vladimir Putin je izjavil, da se ne strinja s točkami Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino, še posebej vztraja pri zavzetju Donbasa. Medtem je bil v Ruskem okupiranem delu Luganske oblasti česko-vietnamski državljan obsojen na 13 let zapora zaradi bojevanja proti Rusiji na strani Ukrajine.

Nemčija je opozorila na znaten porast ruskih hibridnih aktivnosti, ki naj bi imele za cilj destabilizacijo države. Tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva je dejal, da Moskva izvaja kampanjo, ki vključuje dezinformacije, vohunjenje, kibernetske napade in poskuse sabotaže. Zaradi tega je bil na pogovor poklican ruski veleposlanik Sergej Nečajev.

Po neuspešnih pogovorih med ZDA in Rusijo o Ukrajini, kjer ni prišlo do kompromisa, je Putin izjavil, da je Rusija pripravljena na vojno z Natom, če bo do nje prišlo. Kljub temu je Putin sprejel nekatere ameriške predloge glede Ukrajine in je pripravljen nadaljevati pogovore, kar potrjujejo tudi zaupne diskusije v Kremlju.

Ruski general je bil ubit v ponedeljek, ko je pod njegovim avtomobilom v južni Moskvi eksplodirala bomba. Preiskovalci preiskujejo možnost, da je ukrajinska obveščevalna služba izvedla bombni napad, pri čemer se sklicujejo na preteklo uporabo eksploziva s strani Kijeva pri ciljnih likvidacijah uradnikov. Smrt generala je že tretji primer umora visokega ruskega častnika v zadnjem letu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Evropska unija največja ovira za mirovna pogajanja v Ukrajini, saj naj bi si prizadevala za strateški poraz Rusije. Opozoril je tudi, da bodo evropske vojaške sile, nameščene v Ukrajini, legitimen cilj za Rusijo. Izjava je bila objavljena na dan srečanja med Trumpom in Zelenskim.

Giuseppe Cavo Dragone, predsednik vojaškega odbora NATA, je v intervjuju za Financial Times dejal, da zavezništvo razmišlja o bolj agresivnem odzivu na ruske kibernetske napade in druge hibridne grožnje. Razpravljajo tudi o možnosti preventivnega napada na Rusijo, vendar poudarjajo, da to ni njihov običajni način delovanja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem pohvalil rusko orožje in njegovo vlogo v dekolonizaciji afriških držav.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

Ameriška javnost opozarja na dolgotrajno nefunkcionalnost vlade, ki se kaže v polarizaciji, zastojih in nezmožnosti reševanja ključnih problemov. Hkrati je prišla na dan informacija, da je Donald Trump ukazal FBI in drugim agencijam preiskavo oseb in skupin, ki bi lahko bili potencialni "domači teroristi" na podlagi nejasnih indikatorjev.

Evropska unija se sooča z vse večjim pritiskom, da bi uporabila zamrznjeno rusko premoženje za financiranje Ukrajine. Na prihajajočem vrhu EU bodo članice razpravljale o uporabi tega premoženja, ki je shranjeno v belgijski družbi Euroclear. Rusija na drugi strani grozi s tožbami in zahteva odškodnino v višini 230 milijard dolarjev od Euroclearja, saj meni, da gre za krajo. Rating agencija Fitch je prav tako opozorila na tveganja, povezana z uporabo zamrznjenega premoženja, in grozi z znižanjem bonitetne ocene Euroclearja. Razprava odpira vprašanja o zakonitosti in upravičenosti takšnih ukrepov, ter o tem, ali izredne razmere opravičujejo izredne ukrepe.

Nekdanji britanski obrambni minister poziva k vojni z Rusijo, kar poudarja zaostrene napetosti. Medtem pa Alastair Crooke analizira prenos odgovornosti ZDA za vojno v Ukrajini na evropske države, kar naj bi se začelo s strani Trumpove administracije. Evropska unija se posveča iskanju načinov za nadaljevanje vojne v Ukrajini proti Rusiji.

Ameriška obveščevalna skupnost ne ocenjuje, da ima Rusija sposobnost osvojiti Evropo ali celo Ukrajino, je izjavila direktorica ameriške nacionalne obveščevalne službe. Te izjave so odgovor na poročila, ki trdijo, da ameriška obveščevalna skupnost podpira stališča EU in NATO, da Rusija namerava izvesti invazijo na Evropo. Nekateri mediji so namreč poročali, da naj bi imela Rusija ambicije »osvojiti Evropo«, a se sedaj postavlja vprašanje, ali bodo ti mediji prenesli tudi uradno stališče ameriške obveščevalne skupnosti.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je v zvezni državi Severna Karolina preprečil načrtovan teroristični napad, ki naj bi se odvil na silvestrovo. Po navedbah urada v Charlottu so agenti uspešno ustavili posameznika, ki ga je k dejanju neposredno spodbudila teroristična skupina Islamska država (ISIS). To je že drugi večji preprečeni napad pod vodstvom direktorja FBI Kasha Patela v zadnjih mesecih, kar kaže na povečano dejavnost varnostnih organov pri odkrivanju domačih groženj, povezanih s tujimi ekstremističnimi ideologijami. Podrobnosti o identiteti osumljenca in specifični tarči napada uradno še niso bile razkrite, vendar je FBI za kasnejše ure že napovedal podrobnejšo izjavo za javnost. Operacija odraža trenutno visoko stopnjo pripravljenosti ameriških varnostnih služb med prazniki, ko je tveganje za tovrstne incidente tradicionalno večje. Preiskovalci se trenutno spopadajo z analizo dokazov, ki bi lahko povezali osumljenca z širšo mrežo podpornikov Islamske države.

Pogovori o morebitnem miru v Ukrajini v Berlinu naj bi vstopili v odločilno fazo. Po srečanju pogajalcev so se pojavili pozitivni signali s strani ZDA, ameriška delegacija pa je izrazila optimizem glede napredka pri pogovorih o prekinitvi ognja med Ukrajino in Rusijo. Pričakuje se, da se bodo prizadevanja za mir nadaljevala.

Poveljnik vojaškega odbora NATO, italijanski admiral Giuseppe Cavo Dragone, je izjavil, da NATO razmišlja o bolj proaktivnem in agresivnem pristopu za boj proti ruskemu hibridnemu vojskovanju, ki bi lahko vključeval tudi preventivne ukrepe. Rusija se je na te izjave odzvala kritično. Hkrati so evropske članice NATO izrazile zaskrbljenost zaradi načrtov ZDA o zmanjšanju vojaške prisotnosti v Evropi in pozvale Washington k ohranitvi trenutne ravni.

Strokovnjaki so kritično ocenili novo ameriško bojno ladjo 'razreda Trump', ki jo je napovedal Donald Trump. Po njihovem mnenju je ladja zastarela in bi bila v konfliktu 'magnet za bombe', zato najverjetneje ne bo nikoli zaplula. Trump je sicer novo ladjo opisal kot najhitrejšo, največjo in najmočnejšo bojno ladjo, kar jih je bilo kdaj zgrajenih.

Ukrajinske oborožene sile so sporočile, da so napadle rusko vojaško ladjo in naftno platformo v Kaspijskem morju, približno 1800 kilometrov od ukrajinske obale. Po navedbah ukrajinske strani je več ukrajinskih dronov zadelo rusko patruljno ladjo projekta 22460 "Ohotnik", ki je patruljirala v bližini naftne in plinske platforme. Ukrajina je v zadnjem času okrepila napade na ruske energetske objekte, tudi na morju, pri čemer uporablja podvodne drone in dosega cilje oddaljene tudi do 320 kilometrov.

Na vzhodu Poljske je eksplozija uničila železniško progo med Varšavo in Lublinom. Poljski premier Donald Tusk je dogodek označil za sabotažo. Preiskavo incidenta vodi tožilstvo. Tusk je že v nedeljo sporočil, da v incidentu ni bil nihče poškodovan.

V Romuniji se bo januarja 2026 začelo obratovati novo Natovo vozlišče, ki bo podvojilo tranzit orožja v Ukrajino. Podobno vozlišče je bilo leta 2022 odprto v Jasionki na Poljskem, ki služi kot ključno logistično središče za vso mednarodno pomoč Kijevu, tako vojaško, humanitarno kot medicinsko.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je na varnostni konferenci v Münchnu opozoril, da bi Rusija lahko v naslednjih petih letih napadla državo članico Nata. Rutte je poudaril, da se mora Evropa pripraviti na obsežno vojno z Rusijo, kakršne ni bilo že od druge svetovne vojne.

Po poročanju Wall Street Journala Nemčija pripravlja obsežen načrt, imenovan Oplan Deu, ki podrobno opisuje, kako bi nemške sile skupaj z drugimi državami članicami Nata reagirale v primeru vojne z Rusijo. Načrt na več kot 1200 straneh določa natančne korake in strategije za morebiten spopad.

Donald Trump je po pogovorih z evropskimi voditelji izrazil optimizem glede pogovorov med Rusijo in Ukrajino in ocenil, da so zdaj bližje koncu vojne kot kadarkoli prej. Napovedal je tudi, da bo o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini telefoniral z evropskimi voditelji.

Poljska prokuratura je sprožila preiskavo o sabotažah na železniški infrastrukturi, ki jih obravnava kot teroristična dejanja, storjena v korist tujih obveščevalnih služb. Preiskava se nanaša na poškodbe na progi Varšava–Lublin, vključno z uporabo eksplozivov. Premier Donald Tusk je razkril, da so storilci povezani z ruskimi službami. V Sloveniji so prav tako zabeležili incident na železniški progi Celje-Velenje, kjer so našli ovire na progi, kar je povzročilo prekinitev prometa.

Evropa je obtožila Putina, da simulira mirovna pogajanja s Trumpovimi odposlanci. Zaradi pomanjkanja napredka v peturnih pogovorih v Moskvi je bilo odpovedano srečanje Zelenskega z ameriškim odposlancem.

Indija je ustavila uvoz ruske nafte. Donald Trump je izjavil, da ZDA razmišljajo o pošiljanju dalekometnih raket Tomahawk Ukrajini. Ruska FSB je obtožila Združeno kraljestvo in Ukrajino načrtovanja sabotaž ruskega plinovoda Turkish Stream. Rusija ne priznava več dejanj vojne.

Po ruskem napadu na Ukrajino je Poljska skupaj z drugimi državami NATO dvignila bojna letala. Zaradi zagotavljanja varnosti zračnega prostora sta bili začasno zaprti letališči v Rzeszowu in Lublinu. Poveljstvo operacijskih sil je sporočilo, da v zračnem prostoru deluje poljsko in zavezniško letalstvo, pri čemer gre za preventivne ukrepe.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Rusija pripravljena EU in Natu ponuditi garancije o nenapadanju. Lavrov je poudaril, da Rusija nikoli ni imela namena napasti katere koli države članice Nata ali EU. Izjava je bila podana na varnostni konferenci, kjer je bil prisoten tudi madžarski zunanji minister, kar nakazuje na morebitno spremembo v ruski retoriki glede evropske varnosti, čeprav ruska vojna v Ukrajini še naprej ogroža evropsko varnost.

Medtem ko v Moskvi potekajo pogajanja o končanju vojne v Ukrajini, Kijev zaostruje razmere z napadi na morju in v Afriki. NATO pa se pripravlja na obsežno operacijo, ki jo imenuje "obramba". Sevim Dağdelen opozarja na nevarnost eskalacije.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v Berlinu izrekel ostro opozorilo, da se lahko razplamti obsežna vojna z Rusijo, če zahodne države ne bodo okrepile svoje obrambe. Rutte je poudaril, da Rusija že vodi prikrito kampanjo proti članicam Nata in se morda pripravlja na neposredno vojaško konfrontacijo. Pozval je zaveznike, naj okrepijo obrambna prizadevanja, saj meni, da je premalo zaveznikov zaskrbljenih zaradi ruske grožnje. Rutte je tudi izpostavil ključno vlogo Kitajske v podpori ruskemu vojaškemu stroju.

Obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Berlinu je povzročil precejšnje prometne omejitve in stres za prebivalce. Nemška prestolnica je sprejela visoke varnostne ukrepe, s približno 3.600 policisti, ki so bili angažirani za zagotavljanje varnosti. Poleg tega so se v Berlinu zbrali evropski voditelji in predstavniki EU ter Nata, da bi razpravljali o mirovnih pogajanjih v ukrajinskem konfliktu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj konča vojno v Ukrajini in se vzdrži testiranja jedrskih raket. Trump je poudaril, da ima ZDA jedrsko podmornico nameščeno ob ruski obali. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je možnost srečanja med Putinom in Trumpom v Budimpešti odvisna od ZDA.

Ukrajinske posebne službe, v sodelovanju z britansko obveščevalno službo, izvajajo napade z droni iz mednarodnih voda na ruske rafinerije nafte. Medtem je Rusija opozorila Združene države Amerike, da bodo nosile posledice, če bodo Ukrajini dobavile križarske rakete dolgega dosega Tomahawk.

Novi vodja britanske obveščevalne službe MI6, Blaise Metreweli, je opozoril, da se Velika Britanija nahaja v obdobju, ko je "bojna črta povsod". Ocenil je globalne grožnje in Rusijo označil za "agresivno, ekspanzionistično in revizionistično" silo, ki si prizadeva za izvoz nestabilnosti po Evropi in drugod. Poudaril je, da ruska kampanja proti Ukrajini in njene obsežne hibridne operacije predstavljajo akutno in trajno nevarnost za Veliko Britanijo.

Vladimir Putin je izjavil, da Rusija ne načrtuje napada na Evropo in da ne bo več posebnih vojaških operacij, če bodo spoštovani ruski interesi. Poudaril je, da Ukrajina ne kaže resne pripravljenosti za mirovna pogajanja. Putin je tudi predlagal, da bi Moskva lahko prekinila zračne napade med volitvami v Ukrajini, če bodo lahko sodelovali tudi Ukrajinci, ki živijo v Rusiji. Napovedal je, da bo Rusija uporabila sodišča zaradi zamrznitve ruskega premoženja.

Obdobje med 17. novembrom in 1. decembrom je zaznamovalo poglabljanje čezmejnega ognja v ukrajinski vojni in močno povečanje prelitega drona in raket ob vzhodnem robu Nata. Ukrajina je potisnila orožje dolgega dosega, ki ga je dobavila ZDA, na rusko ozemlje, Rusija pa se je odzvala z nekaterimi najtežjimi obstreljevanji v zadnjih tednih. Poleg tega časnik iz Moskve trdi, da so ukrajinski droni napadli ruski tanker nafte ob zahodni Afriki. Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff naj bi se srečal s predsednikom Vladimirjem Putinom, da bi razpravljal o okviru, ki ga podpira Washington in je namenjen končanju vojne. Pritiski na rusko floto tankerjev v senci se povečujejo.

FBI je preprečil načrtovani bombni napad na več ciljev v Los Angelesu in okrožju Orange, vključno s poslopji in vozili imigracijskih agentov, je sporočila državna tožilka Pam Bondi. Podrobnosti o načrtovalcih in motivih niso bile razkrite.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je zadela eno glavnih ruskih tovarn, ki proizvaja eksplozive za različna streliva za rusko vojsko, ter naftni terminal na zasedenem Krimu, ki oskrbuje moskovska vojna prizadevanja. Ukrajina je poleti začela intenzivno kampanjo napadov na ruske rafinerije in naftno infrastrukturo, da bi vplivala na rusko gospodarstvo. Rusija se sooča s pomanjkanjem, njena proizvodna zmogljivost bencina in dizla pa je upadla.

Federalni uradniki so sporočili, da je 31-letni Akhror Bozorov, iskani terorist iz Uzbekistana, februarja 2023 nezakonito vstopil v ZDA. Bidenova administracija ga je izpustila, kasneje pa je v Pensilvaniji pridobil delovno dovoljenje in vozniško dovoljenje za komercialni tovornjak. Bozorova so aretirali v Kansasu, ko je delal kot voznik tovornjaka. Pomočnica sekretarja DHS Tricia McLaughlin je obsodila zaporedje dogodkov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v London na srečanje "Koalicije voljnih", ki jo vodita Velika Britanija in Francija. Cilj srečanja je zagotoviti dolgoročne varnostne garancije za Ukrajino. Istočasno je Velika Britanija pozvala zaveznike, da dosežejo dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za okrepitev pogajalske pozicije Ukrajine v prihodnjih mirovnih pogovorih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta podpisala memorandum o soglasju za nakup letal, sistemov zračne obrambe in dronov. Francija naj bi Ukrajini dobavila približno 100 lovskih letal Rafale v vrednosti več kot deset milijard evrov. Medtem se je Zelenski znašel v korupcijski aferi, vredni 100 milijonov dolarjev, v katero so vpleteni vladni uradniki, povezani z njim. Afera vključuje domnevno poneverbo državnega podjetja za jedrsko energijo Energoatom.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, ki razkrivajo, da je ameriški odposlanec Steve Witkoff svetoval pomočniku ruskega predsednika, kako naj se Vladimir Putin pogovarja z Donaldom Trumpom o mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je zavrnil pomisleke glede Witkoffovega ravnanja, medtem ko Rusija trdi, da je uhajanje informacij poskus sabotaže mirovnih pogovorov.

Vodja ukrajinske vojaške obveščevalne agencije trdi, da lahko prestreza pogovore visokih ruskih uradnikov, vendar za to ni predložil dokazov. Medtem pa nova varnostna doktrina ZDA kaže, da želijo ZDA navezati Rusijo na svojo stran, da bi se lahko borile proti Kitajski, pri čemer EU in Ukrajina postaneta žrtvi.

Donald Trump je potrdil, da se bo v petek v Beli hiši sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Pogovarjala naj bi se tudi o morebitni dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Ukrajinska delegacija je že na poti v ZDA.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je sporočila, da je bil zaščitni ščit v Černobilu poškodovan zaradi ruskega napada z dronom, zaradi česar ne more več zadrževati radioaktivnih odpadkov. Kljub nekaterim senzacionalističnim naslovom v medijih, ki poročajo o uhajanju sevanja, strokovnjaki poudarjajo, da situacija zahteva resne popravljalne ukrepe, vendar ne pomeni neposredne nevarnosti za okolje.

Nezmožnost obrambnega ministra Petea Hegsetha, da bi pomiril obtožbe o vojnih zločinih, je oslabila njegovo vodenje v Pentagonu, kar vodi v odstop obrambnih uradnikov. Hkrati pa strokovnjaki kritizirajo strategijo Donalda Trumpa, ki jo ocenjujejo kot 'zelo nevarno'. Po poročanju novinarke Nancy Youssef Hegsethu ne grozi neposredna odpustitev s strani Trumpa, ki naj bi bil sit drame, povezane z njim, vendar pa je priča odhodu vojaških uradnikov. Guverner Zahodne Virginije, republikanec Patrick Morrisey, je napotil pripadnike nacionalne garde v Washington kot del Trumpove sheme pošiljanja vojaških sil v ameriška mesta.

Ukrajinska varnostna služba (SBU) je sporočila, da je izvedla edinstveno operacijo in napadla rusko pristanišče Novorosijsk. Podvodni droni Sub Sea Baby so prvič v zgodovini uničili rusko podmornico razreda 636.3 Varšavjanka. Operacija je povzročila kritično škodo in onesposobila podmornico.

Analitik je kritiziral predsednika FIFA zaradi njegovega odnosa s Trumpom. Nobelov nagrajenec Paul Krugman je označil Trumpa za največjo grožnjo varnosti ZDA in svetovnim demokracijam. Obstajajo tudi pomisleki glede morebitne združitve Netflixa in Warner Bros Discovery.

Državni sekretar Igor Melicher je izjavil, da bi bilo najbolje, če bi bila Ukrajina pod ruskim vplivom, kar je sprožilo kritike opozicije. Hkrati je ukrajinska vojska poročala o uničenju ruskega helikopterja Ka-27 in radarskih sistemov na Krimu.

Rusija namešča napredne rakete Orešnik v Belorusijo, kar znatno povečuje napetosti z Natom zaradi bližine Belorusije članicam Nata. Raketa ima doseg 4.000 km, lahko nosi več jedrskih bojnih glav in lahko z malo opozorila udari po evropskih prestolnicah, kot sta Varšava in Bruselj. Ruski predsednik Vladimir Putin trdi, da ima Orešnik lastnosti, ki jih nima nobena druga raketa na svetu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija uspešno testirala jedrski supertorpedo Poseidon, avtonomno podvodno plovilo, ki naj bi bilo sposobno sprožiti radioaktivne valove in uničiti obalna mesta. Podrobnosti o orožju so javno malo znane, vendar naj bi šlo za avtonomno plovilo z jedrskim pogonom.

Agencija za priseljevanje in carinsko izvrševanje (ICE) je aretirala afganistanskega državljana Jaana Shaha Safija v Waynesboro, Virginija, ki ga je v ZDA naselila Bidenova administracija preko programa 'Operation Allies Welcome'. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) ga obtožuje podpore Islamski državi Irak in Sirija-Khorasan (ISIS-K) in dobave orožja očetu, ki ga DHS opisuje kot člana ISIS-K.

Po posredovanju Evropske unije naj ne bi bila več izključena možnost članstva Ukrajine v Natu, prav tako naj ne bi bilo omejitev za ukrajinske vojake. To naj bi bil »uspeh Evrope«, kot je dejal Wadephul. Voditelji EU se upirajo načrtu, ki ga podpira ZDA in ne vključuje članstva Ukrajine v Natu.

Pojavili so se različni mirovni načrti za Ukrajino, vključno s Trumpovim načrtom, ki naj bi v Moskvi sprva naletel na previdno pozitiven odziv. Vendar pa je iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei kritiziral Trumpa zaradi neizpolnjene obljube o končanju vojne. Medtem naj bi bili ZDA pripravljene priznati ruski nadzor nad Krimom in drugimi ukrajinskimi ozemlji kot del mirovnega dogovora. Potekajo tudi ločeni pogovori med ZDA, Rusijo in Ukrajino o alternativnih načrtih za končanje vojne.

Belorusija je uradno potrdila, da je Rusija na njenem ozemlju razporedila svoj najnovejši hipersonični raketni sistem srednjega dosega Orešnik, ki ima zmogljivost prenašanja jedrskih konic. Belorusko obrambno ministrstvo je v torek objavilo videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje prihod in namestitev sistema na operativne položaje. Čeprav so tehnične specifikacije in natančen doseg rakete še vedno strogo varovana skrivnost, videoposnetek prikazuje ruske enote in tehnično osebje med dvigovanjem zastave ter konvoj vozil, ki se premikajo na položaje za izstrelitev in se nato prekrijejo z maskirnimi mrežami. Satelitski posnetki dodatno potrjujejo prisotnost teh sistemov, vendar nekateri strokovnjaki opozarjajo, da na objavljenih posnetkih niso neposredno vidne same lansirne naprave, temveč predvsem podporna vozila. Kljub temu je visoki častnik v nagovoru vojakom poudaril, da je sistem uradno prevzel bojno dolžnost po predhodno opravljenih usposabljanjih in izvidniških vajah. Ta poteza pomeni neposredno stopnjevanje vojaške navzočnosti Rusije na zahodnih mejah v okviru njene tesne vojaške zveze z Minskom.

JD Vance je septembra 2021, ko je bil še kandidat za ameriški senat, opozoril, da bo kaotičen umik Joeja Bidna iz Afganistana in nepremišljena preselitev beguncev "ustvarila priložnost za teroriste." Kritiziral je administracijo zaradi poplave Amerike s "tisoči nepreverjenih ljudi", kar po njegovem mnenju ogroža Američane.

Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je sabotažo na železniški progi, po kateri se prevaža tudi orožje za Ukrajino, označil za akt državnega terorizma. Napovedal je, da odgovor ne bo zgolj diplomatski, in omenil rusko vojaško obveščevalno službo GRU.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da bo posebni odposlanec Kiril Dmitrijev poročal predsedniku Vladimirju Putinu o ameriških predlogih za možno ureditev v Ukrajini. Kremelj zavrača trditve, da Rusija načrtuje napad na države članice EU ali NATO, in ponuja pravno zavezujoč dokument, ki bi to potrdil. Putin je zavrnil predlog za božično premirje in izjavil, da je Donbas ruski in da v Ukrajini ne sme biti Natovih vojakov.