V terorističnem napadu na plaži Bondi v Sydneyju je bilo ubitih 16 ljudi med praznovanjem Hanuke. Napad sta izvedla oče in sin, ki sta streljala na približno tisoč ljudi. Svetovni voditelji so obsodili napad in izrazili podporo judovski skupnosti. Avstralija je v žalovanju.

Evropski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajoče napetosti in opozorili, da se Evropa nahaja v "predvojnem obdobju" zaradi imperialističnega spopada v Ukrajini, ki vključuje ZDA, NATO, EU in Rusijo. Poudarili so, da se v Evropi slišijo "bobni" vojne.

Vodja evropskih krščanskih demokratov Manfred Weber se je zavzel za napotitev nemških vojakov pod okriljem Evropske unije v Ukrajino, da bi zagotovili varnost mirovne rešitve po morebitnem dogovoru.

Zaradi aktivnosti ruskega letalstva dolgega dosega, ki je izvajalo napade na ozemlju Ukrajine, je Poljska ponoči aktivirala svoje vojaško letalstvo. Poveljstvo operativnih sil je sporočilo, da so bile v poljskem zračnem prostoru aktivirane vojaške letalske enote, pri čemer so v pripravljenosti bili tudi sistemi zračne obrambe. Poleg tega sta bili začasno zaprti letališči v Rzeszowu in Lublinu. Dne 27. decembra okoli 3:00 zjutraj je poveljstvo operativnih sil postavilo vojaško letalstvo v stanje pripravljenosti. Akcija se je zaključila okoli 8:00.

Po navedbah ruskega zunanjega obveščevalnega službe (SVR) se Francija pod vodstvom predsednika Emmanuela Macrona pripravlja na vojaško posredovanje v Ukrajini. Francoske enote naj bi bile nameščene na poljsko-ukrajinski meji, pri čemer naj bi francoski generalštab načrtoval napotitev do 2.000 vojakov, vključno s pripadniki tujske legije, v osrednjo Ukrajino.

Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki, ki prikazujejo domnevni napad z dronom na elektrarno Shatura v Moskovski oblasti. Elektrarna ima ključno vlogo pri oskrbi Moskve z energijo. Visegrád 24 poroča, da so elektrarno napadli samomorilski droni dolgega dosega.

Ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM) je sporočilo, da je na Bližnji vzhod napotilo prvo eskadriljo enosmernih napadalnih dronov. Ta poteza ameriške vojske se dogaja v času, ko se ameriška vojska pod vodstvom predsednika Trumpa še bolj utrjuje v regiji.

Vladimir Putin je med konferenco opozoril Evropo pred morebitno blokado Kaliningrada, ruske eksklave. Zagrozil je, da bo Rusija uničila vse grožnje, ki se nanašajo na to območje, in poudaril, da ne bo dovolil blokade svojega ozemlja. Putin je dejal, da bi takšne akcije lahko vodile v eskalacijo konflikta in celo v oborožen konflikt.

ZDA so na svoj seznam terorističnih organizacij, na katerem prevladujejo džihadistične skupine in karteli, po več kot dveh desetletjih dodale prve evropske skupine. Na seznam so uvrščene štiri skupine Antifa. Ta poteza ameriškim zveznim oblastem omogoča preiskovanje podpornikov teh skupin in njihovo pregon.

Po poročilih, mirovni načrt, o katerem se pogajajo v Ženevi, predvideva, da se Nato ne bo širil, Ukrajina ne bo postala članica zavezništva, ZDA in Rusija pa bosta podaljšali sporazume o jedrski kontroli in razorožitvi. Nekateri načrti celo odražajo zahteve Moskve glede varnostnih vprašanj in širitve Nata.

Ruska protizračna obramba naj bi nad okupiranim Krimom sestrelila svoje lastno vojaško letalo Su-30SM, medtem ko je poskušala uničiti ukrajinske drone. Ukrajinsko mornariško poveljstvo je poročalo, da se ruska vojska proti ukrajinskim dronom bori tudi z drugimi brezpilotnimi letali. V Rusiji je vojaško sodišče obsodilo 15 ukrajinskih borcev bataljona Aidar na zaporne kazni od 15 do 21 let zaradi sodelovanja v teroristični organizaciji.

Vladimir Putin je izjavil, da se ne strinja s točkami Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino in vztraja pri zasedbi Donbasa. Opozoril je Evropo pred obsežno vojno, če bo NATO stopnjeval vpletenost v Ukrajini. Poudaril je, da si Rusija prizadeva za popolno osvoboditev Donbasa z vojaškimi ali diplomatskimi sredstvi. Kremelj je poročal, da so boji vplivali na rusko-ameriške pogovore.

Nemška vlada je obtožila Rusijo obsežnega kibernetskega napada in širjenja lažnih informacij med nedavno kampanjo za volitve v Bundestag. Vlada je zaradi tega ruskega veleposlanika pozvala na pogovor in napovedala posledice.

Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.

Narodna centrala proti organiziranemu kriminalu (NCOZ) se pripravlja na morebitno povečanje nasilne kriminalitete na Češkem po koncu ukrajinsko-ruskega konflikta in prihodu moških iz bojišč. Policija spremlja tudi pojav ropov bankomatov v Nemčiji in Avstriji, ki jih izvajajo balkanske tolpe, in se boji, da bi se ta trend lahko razširil na Češko po uvedbi evra.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so se v torek popoldne sestali v Parizu, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Glavne teme pogovorov so vključevale oblikovanje dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino ter načrtovanje povojne rekonstrukcije in obnove države. Srečanje je bilo ključno za usklajevanje pomoči med zaveznicami, ki podpirajo obrambo Kijeva. Za Češko republiko je na tovrstnem srečanju prvič sodeloval premier Andrej Babiš. Pred začetkom pogovorov je Babiš izrazil radovednost glede vsebine razprav in poudaril pomen usklajenega delovanja evropskih partneric. Njegova udeležba nakazuje nadaljevanje aktivne češke zunanje politike v okviru skupine držav, ki so pripravljene prevzeti vodilno vlogo pri stabilizaciji razmer v regiji in zagotavljanju humanitarne ter vojaške pomoči ukrajinskim silam.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

ZDA so evropske članice Nata opozorile, da morajo do leta 2027 prevzeti večjo odgovornost za obrambo, vključno z obveščevalnimi operacijami in proizvodnjo raket, kar bo zahtevalo znatno povečanje obrambnih izdatkov. Hkrati Bela hiša nakazuje možnost umika ameriških vojaških sil iz Evrope in preusmeritev pozornosti na Kitajsko, kar bi lahko povzročilo 'brutalno, izgubo za vse' situacijo.

Ameriške, ruske in ukrajinske delegacije naj bi razpravljale o mirovnem predlogu, ki so ga pripravili ameriški uradniki, da bi končali vojno v Vzhodni Evropi. Medtem ko se zdi, da Trumpova administracija pogaja v dobri veri, pa to morda ne velja za vodilne evropske politike. Nedavno poročilo Wall Street Journala razkriva, da ima Nemčija načrt za vojno z Rusijo, ki vključuje ameriške vojake.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, vendar ni razkril vsebine pogovora. Po poročanju naj bi Trump Maduru naročil, naj pobegne iz države. Venezuela je napovedala poseben načrt za pomoč potnikom, ki so zaradi Trumpovih ukrepov obtičali na letališčih v tujini.

Po streljanju v Washingtonu, kjer je bil osumljenec 29-letni afganistanski državljan Rahmanullah Lakanwal, so se pojavile ostre politične reakcije. Pomočnik Donalda Trumpa je pozval k preiskavi neprofitne organizacije, ki pomaga pri naselitvi Afganistancev, medtem ko je Nancy Mace zahtevala usmrtitev Lakanwala. Strokovnjaki trdijo, da bi Trumpove proračunske omejitve lahko preprečile prihod osumljenca v ZDA. Trump je obtožbe o nepravilnostih pri preverjanju afganistanskih migrantov zavrnil in novinarja označil za 'neumnega'.

Po poročanju časopisa Wyborcza, se je ruska obveščevalna služba (GRU) pripravljala na izvedbo napadov v državah kot so Poljska, Litva in Nemčija. Pri tem naj bi uporabili drone, na katere bi namestili eksploziv, skrit v pločevinkah koruze. Poljske oblasti so že aretirale kurirja, ki je bil vpleten v prevoz teh nevarnih predmetov, in odkrile skrivališča s pločevinkami.

Vladimir Putin se je na mednarodnem forumu Valdai ironično odzval na vprašanja o ruskih dronih v Evropi, rekoč, da se ljudje zdaj zabavajo z droni namesto z NLP-ji. Medtem je Ukrajino prizadel obsežen napad z droni, pri čemer je bilo izstreljenih več kot 50 raket in približno 500 napadalnih dronov. Pri tem je bil ogrožen tudi vlak s 110 italijanskimi državljani v bližini Lvova. Poljska je zaradi preventivnih ukrepov dvignila svoja letala.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) trdi, da Velika Britanija načrtuje provokacijo, v kateri naj bi sabotažna skupina, sestavljena iz Rusov, ki se borijo na strani Ukrajine, napadla vojaško ali civilno ladjo. Po navedbah SVR naj bi te osebe nato označili za "zlonamerne agente Kremlja". Poleg tega RT poroča, da je Velika Britanija "besna" zaradi neuspeha svoje strategije proti Rusiji in pripravlja novo provokacijo kot odgovor na ruske bojne uspehe.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je v novoletnem sporočilu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izjavil, da sta se državi združili v 'najiskrenejše zavezništvo, ki si deli kri, življenje in smrt v istem jarku' v boju proti Ukrajini. Severna Koreja je razkrila tudi svojo prvo jedrsko podmornico, kar nakazuje na poglabljanje obrambnih odnosov med državama.

29-letni afganistanski državljan Rahmanullah Lakanwal je bil identificiran kot osumljenec za streljanje na dva pripadnika Nacionalne garde v Združenih državah Amerike. Lakanwal je v ZDA vstopil leta 2021.

Po poročanju različnih medijev naj bi Donald Trump pripravljal nov načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki vključuje tajne pogovore z ruskimi uradniki. Načrt naj bi vključeval prepustitev delov vzhodne Ukrajine Rusiji, celoten načrt pa naj bi obsegal 28 točk. Ukrajina in države EU naj bi bile o tem obveščene kmalu.

Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da bo od Belorusije in Rusije zahteval izročitev dveh ukrajinskih osumljencev, ki naj bi namerno poškodovala železniško progo med Varšavo, Lublinom in Ukrajino. Medtem pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski vpleten v korupcijski škandal, vreden 100 milijonov dolarjev. Kljub temu naj bi EU Ukrajini namenila 135 milijard evrov pomoči. Španija bo Ukrajini zagotovila dodatnih 817 milijonov evrov pomoči v boju proti Rusiji.

Zaradi nedavnih izjav in političnih stališč Trumpove administracije evropski voditelji nimajo več izgovora za neuspešno načrtovanje lastne dolgoročne varnostne strategije. Če jim bo uspelo urediti razmere in končati vojno v Ukrajini, bodo pridobili precej močnejši položaj tudi na drugih ključnih področjih.

Novo poročilo in knjiga razkrivata podrobnosti o poskusu atentata na bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Poročilo naj bi razkrilo prikrite informacije o atentatorju, medtem ko knjiga opisuje Trumpovo reakcijo v bolnišnici po streljanju.

Teksaški guverner Greg Abbott je Muslimansko bratovščino in Svet za ameriško-islamske odnose (CAIR) označil za tuji teroristični organizaciji in transnacionalni kriminalni organizaciji. Ta poteza omogoča poostrene izvršilne ukrepe proti organizacijama in njunim podružnicam v Teksasu.

Po poročanju naj bi Beli hiši v sodelovanju s Kremljem pripravila mirovni načrt za Ukrajino, ki predvideva varnostna jamstva za Ukrajino, a hkrati zahteva odstop ozemlja, omejitev vojske in prepoved uporabe določenega orožja. Analitiki ocenjujejo, da bi takšen načrt lahko ogrozil neodvisnost Ukrajine in varnost Češke republike. Ukrajinska stran potrdila, da preučuje ameriške predloge za končanje vojne z Rusijo in pričakuje, da bodo druge strani spoštovale njena stališča. Predstavniki obeh držav naj bi že delali na tehnični ravni predloga.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta v Parizu podpisala izjavo o nameri, ki predvideva nakup 100 francoskih bojnih letal Rafale F4. Zelenski je nakup označil za "zgodovinski" korak pri izgradnji ukrajinske vojske. Francija je doslej Ukrajini dobavila le omejeno število zastarelih letal Mirage. Dogovor, ki se razteza na deset let, je bil sklenjen v času korupcijske afere v Ukrajini in možnega padca Pokrovska.

FBI je izdal opozorilo o zlonamernih akterjih, ki se lažno predstavljajo kot visoki vladni uradniki ZDA. Ti akterji naj bi si prizadevali pridobiti občutljive informacije in ukrasti sredstva. Dejavnosti, ki segajo v leto 2023, razkrivajo, da so se lažno predstavljali kot uradniki državne vlade, Bele hiše, člani kabineta in člani kongresa, da bi ciljali na posameznike, vključno s člani družin uradnikov.

Evropska unija ponuja Belgiji jamstva glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine. Voditelji EU in Velike Britanije pozivajo k napotitvi evropskih vojaških sil v Ukrajino ob prekinitvi ognja z Rusijo. Nemški strokovnjak svari pred naivnostjo do Rusije, medtem ko ruski minister Lavrov kritizira EU kot "strahopetne zdravnike" in zavrača prisotnost zahodnih sil v Ukrajini.

Visoki predstavnik Nata je izrazil prepričanje, da ruski predsednik Vladimir Putin blefira glede pripravljenosti Rusije na vojno z Evropo, saj naj Rusija ne bi imela zadostnih zmogljivosti za spopad z zavezništvom. Medtem Rusija išče podporo v Indiji, Medvedev pa je kritiziral EU in Nato. Ursula von der Leyen zahteva ruska sredstva, Nemčija pa krepi svojo vojaško moč.

Tiskovna predstavnica Bele hiše, Karoline Leavitt, je potrdila, da je obrambni sekretar Pete Hegseth odobril drugi napad na ladjo, za katero se domneva, da je tihotapila droge v Karibskem morju. Odobritev je sledila poročilu Washington Posta, ki je trdil, da je Hegseth ukazal vojski 'ubiti vse'. Leavittova je poudarila, da je Hegsethova odločitev bila obrambna poteza.

Donald Trump je dejal, da je blizu odločitvi o pošiljanju raket Tomahawk Ukrajini, čeprav je sprva zavračal prošnje za to orožje. Poudaril je, da ne želi nadaljnje eskalacije. Rusija je medtem opozorila pred dobavo raket, saj bi lahko prišlo do zaostritve razmer. Ta poteza bi lahko pomenila korak bližje tretji svetovni vojni, saj bi rakete omogočile napade globoko v rusko ozemlje, celo do Moskve.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem protestov, ki so v državi izbruhnili zaradi visokih življenjskih stroškov. Trump je navedel, da so Združene države Amerike pripravljene in oborožene za posredovanje, če bi iranske oblasti začele pobijati miroljubne protestnike. Njegove izjave, v katerih je obljubil, da bodo ZDA »prihitela na pomoč« protestnikom, so v Teheranu naletele na oster odpor. Iranski zunanji minister Abas Aragiči je Trumpove grožnje označil za »nepremišljene in nevarne« ter dodal, da takšna retorika kaže na vpliv tistih, ki se bojijo stabilnosti regije. Hkrati so ameriške oblasti v Severni Karolini uspele preprečiti teroristični napad, ki ga je navdihnila skupina Islamska država (ISIS). Osemnajstletni Kristan Sturdivant je bil obtožen načrtovanja napada z noži in kladivi na silvestrovo. Pravosodno ministrstvo ZDA je potrdilo, da je bila grožnja pravočasno nevtralizirana, kar dodatno poudarja napete varnostne razmere, v katerih se trenutno nahajajo Združene države, tako na notranjepolitičnem kot na mednarodnem področju. Trumpova napoved o pripravljenosti na posredovanje v Iranu predstavlja pomemben zunanjepolitični premik in stopnjevanje napetosti med državama, ki sta že leta v sovražnem odnosu.

Predsednik Donald Trump je napovedal 'pomembno objavo', ki jo bo podal skupaj z visokimi člani svoje nacionalne varnostne ekipe, vključno z obrambnim ministrom Peteom Hegsethom in sekretarjem mornarice Phelanom. Podrobnosti o objavi niso znane.

Nova ameriška strategija nacionalne varnosti kaže, da so Evropejci prepuščeni sami sebi v soočanju z Rusijo. Strategija, ki jo je Kremelj sprejel z navdušenjem, razkriva nevarno zbliževanje med Washingtonom in Moskvo, kar pušča Evropo in Ukrajino ranljive.

Ameriška vlada je preprečila teroristični napad, ki ga je načrtovala skrajno leva skupina za silvestrovo v južni Kaliforniji. Po poročanju naj bi radikalno levičarske organizacije s podporo levičarskih milijarderjev in tujine poskušale destabilizirati državo in uničiti agendo »Amerika na prvem mestu«.

Administracija predsednika Trumpa povečuje pritisk na venezuelskega voditelja Nicolása Madura z dodatnimi sankcijami in pošiljanjem vojaške opreme v Karibe. Zasegli so tudi tanker z nafto, namenjen na Kubo. Združene države si prizadevajo za strmoglavljenje Madura.

Kremelj je sporočil, da bo Rusija prekinila prepoved jedrskih poskusov le, če bodo to storile najprej ZDA. To so povedali po tem, ko je Donald Trump nakazal, da bi lahko ZDA ponovno začele jedrske poskuse. Vladimir Putin je medtem napovedal uspešne teste dveh naprednih jedrskih sistemov, Burevestnik, ki ga poganja jedrski reaktor in Poseidon.

Hrvaška in Ukrajina sta v Kijevu podpisali pismo o nameri za skupno proizvodnjo orožja, kot je sporočilo hrvaško obrambno ministrstvo. Hkrati pa je hrvaški sabor ponovno uvedel obvezno služenje vojaškega roka, kar naj bi bil korak k jačanju obrambne sposobnosti države in priprava na geopolitične izzive.

Generalni sekretar zveze NATO, Mark Rutte, je poudaril, da Rusija nima pravice vplivati na odločitev o vstopu Ukrajine v NATO. V intervjuju za nemške medije je Rutte izpostavil nujnost krepitve evropske obrambe zaradi ruske grožnje in globalne nestabilnosti. To stališče je ovira pri morebitnih mirovnih dogovorih med Rusijo in Ukrajino, še posebej ob neuspešnem Trumpovem načrtu za dosego dogovora.

Predsednik Donald Trump je napovedal, da bo fentanil razglasil za orožje za množično uničevanje, s čimer želi okrepiti boj proti narko kartelom v Latinski Ameriki. Strokovnjaki so izrazili dvom o upravičenosti te poteze in opozorili, da morda ne gre za resnično grožnjo.

FBI intenzivno išče člane kriminalne mreže 764, ki deluje v Združenih državah in po svetu. Ta mreža sistematično cilja in izkorišča mladoletnike s pomočjo groženj, izsiljevanja in manipulacije. Žrtve prisilijo v ustvarjanje in deljenje posnetkov samopoškodovanja, mučenja živali, spolno eksplicitnih dejanj ali celo samomora. Namestnik direktorja FBI Dan Bongino je dejal, da je mreža nasilna in predstavlja veliko grožnjo.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je poudaril, da je Nato dovolj močan, da ne sestreljuje ruskih letal, razen če predstavljajo neposredno grožnjo. Na srečanju v Sloveniji je tudi napovedal nove ukrepe za obrambo pred droni, vključno z novimi sistemi, vajami in skupnimi nabavami. Rutte je ob tem pozval k umiritvi strahov glede ruskih zmogljivosti in opozoril Kitajsko glede Tajvana.

V Kopenhagnu poteka srečanje voditeljev držav Evropske unije in drugih evropskih držav, kjer razpravljajo o varnostni situaciji v Evropi, s posebnim poudarkom na Ukrajini. Češko republiko je zastopal nekdo drug namesto premierja Fiale zaradi volitev. V Moldaviji so pro-evropske stranke zmagale na parlamentarnih volitvah, kampanjo pa so zaznamovali vplivi tujih držav, vključno z Rusijo in Evropsko unijo.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Danska namerava prihodnje leto zmanjšati vojaško pomoč Ukrajini, zmanjšanje pa naj bi znašalo skoraj polovico pomoči, ki jo je država namenjala od leta 2022. Po poročanju danske radiotelevizije bo ta majhna severnoevropska država zmanjšala finančno podporo Ukrajini.

Ena od dveh pripadnic nacionalne garde, ki sta bili ustreljeni v Washingtonu, je umrla. Osumljenec za streljanje, Rahmanullah Lakanwal, naj bi pred prihodom v ZDA v Afganistanu delal za CIE.

Venezuela je zavrnila ameriško označbo domnevnega narkokartela na svojem ozemlju kot "absurdno laž", ki naj bi tlakovala pot za "nelegitimno" vojaško posredovanje. Hkrati narašča zaskrbljenost zaradi krepitve ameriške vojaške prisotnosti v bližini Venezuele, kar sproža ugibanja o morebitni ameriški vojaški intervenciji.

Kremlj je zanikal, da bi Vladimir Putin želel obnoviti Sovjetsko zvezo ali napasti Nato, kar je odgovor na trditve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Zaradi vse večje negotovosti glede ameriške podpore Ukrajini, so evropski voditelji na srečanju v Londonu napovedali strateški preobrat in pospešeno iščejo načine za prevzem večjega nadzora nad ukrajinskim vprašanjem. Friedrich Merz je izjavil, da bi morala Evropa postati manj odvisna od ZDA, kar je odziv na novo ameriško strategijo nacionalne varnosti.

FBI opozarja javnost na prevare, pri katerih se storilci predstavljajo kot uslužbenci finančnih institucij. S to metodo kradejo denar in podatke ter prevzemajo bančne račune, s čimer so povzročili že več kot 262 milijonov dolarjev škode.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija pripravljena na vojno v Evropi, če se ta začne. Izjava je bila podana po srečanju s predstavniki medijev na investicijskem forumu VTB "Russia Calling!" v Moskvi.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je znašel pod plazom kritik zaradi svojega odziva na antisemitski napad v Avstraliji, kjer ga obtožujejo izkoriščanja tragedije za politične namene. Hkrati je Bela hiša zasebno grajala Netanyahuja zaradi izraelskega napada v Gazi, v katerem je bil ubit poveljnik Hamasa. Netanyahu je avstralskega premierja obtožil spodbujanja antisemitizma in napovedal globalni pritisk na antisemitizem.

Medtem ko ZDA in Rusija v »zaupnem ozračju« nadaljujeta pogajanja o Ukrajini, evropske članice Nata vojaško podpirajo Kijev, EU pa išče načine za gospodarsko pomoč. Anketa v devetih državah EU kaže, da več kot polovica Evropejcev meni, da obstaja povečana nevarnost vojne z Rusijo.

Nemška vlada razmišlja o uporabi ruskega premoženja za financiranje vojne v Ukrajini, kar skupaj z možnostjo napotitve nemških vojakov, po mnenju nekaterih, povečuje nevarnost za prebivalstvo v Nemčiji.

Ruska služba FSB obtožuje britanski MI6 načrtovanja terorističnih dejanj in ukrajinskih sabotaž v Rusiji. Slovaški politik Fico je ponovno podprl Putina, medtem ko liberalci kritizirajo blokiranje protiruskih sankcij, ki ciljajo na ruski utekočinjeni zemeljski plin in ropno infrastrukturo. Sirski predsednik si želi redefinirati odnose med Sirijo in Rusijo ob prvem obisku v Moskvi, kjer so razpravljali tudi o ruskih vojaških bazah v Siriji. V Rusiji se medtem neonacistične skupine pripravljajo na morebitno državljansko vojno po Putinu.

Poljska je zaradi operacij vojaškega letalstva, ki so se začele po ruskih napadih na območja v Ukrajini, zaprla letališči v Radomu in Lublinu. Agencija za navigacijske službe je potrdila zaprtje letališč.

Med patruljiranjem v bližini Palmire v osrednji Siriji so bili ameriški vojaki in sirijske sile napadeni. V napadu so bili ubiti dva ameriška vojaka in ameriški civilist, več pa je bilo ranjenih. Ameriška vojska napad preiskuje in ga pripisuje posameznemu napadalcu.

Po izjavah ministra za obrambo Jaromírja Zůne o modernizaciji F-35 in nadaljnji podpori Ukrajini, podpredsednik SPD Radim Fiala pravi, da stranka ne razmišlja o njegovi zamenjavi. Minister Zůna, ki ga je imenovala SPD, je presenetil s svojimi stališči o podpori Ukrajini, nakupu stíhaček F-35 in drugih vprašanjih. Andrej Babiš je izjavil, da je Zůna še nov in mu bodo vse razložili.

ZDA razmišljajo o dobavi majhnega števila raket Tomahawk Ukrajini, vendar naj bi jih bilo največ 50, kar po mnenju Financial Times ne bi bistveno vplivalo na potek konflikta. Kljub temu bi že majhna količina teh raket imela močan simboličen in taktičen učinek, kar bi povečalo napetosti.

Rusija je z odobritvijo Vladimirja Putina v vojno v Ukrajini rekrutirala več kot 180.000 zapornikov, vključno z morilci in posiljevalci. Zaradi možnosti dobave raket Tomahawk Ukrajini, naj bi se Rusija že pripravljala na odgovor, ki bo vključeval jedrsko orožje. Paul Craig Roberts ocenjuje, da se bo konflikt med Zahodom in Rusijo reševal z vojno, ki bi lahko ušla izpod nadzora.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki predsedniku Donaldu Trumpu podeljuje vrhovni nadzor nad Gazo. Hamas je načrt zavrnil, pri čemer trdi, da podpira izraelske poskuse za uničenje palestinske stvari.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal, da bo Rusija do konca leta 2025 v uporabo uvedla novo razviti hipersonični raketni sistem srednjega dosega "Orešnik". Putin je poudaril, da je napredna vojaška tehnologija ključna za jedrsko odvračanje države.

Ministri za obrambo držav članic Nata so se sestali v Bruslju, da bi razpravljali o povečanju izdatkov za obrambo in nadaljnji podpori Ukrajini. Srečanje je potekalo v luči nedavnih ruskih vdorov v evropski zračni prostor, o katerih so ministri prav tako razpravljali. Generalni sekretar Nata je poudaril pomen enotnosti in solidarnosti znotraj zavezništva.

V New Orleansu so ob praznovanju novega leta uvedli poostrene varnostne ukrepe, vključno z namestitvijo enot nacionalne garde. Odločitev za napotitev vojaških sil je sprejel ameriški predsednik Donald Trump, vojaki pa so v mesto prispeli v torek. Ukrep sledi tragičnemu terorističnemu napadu na ulici Bourbon Street pred letom dni, v katerem je življenje izgubilo 14 ljudi. Nacionalna garda bo lokalnim organom pregona pomagala pri zagotavljanju varnosti med množičnimi prireditvami. Mestne oblasti v New Orleansu so ob prvi obletnici krvavega dogodka poudarile, da še vedno iščejo trajnejše varnostne rešitve za zaščito turistov in prebivalcev. Poleg pripadnikov nacionalne garde so na ulicah prisotni tudi številni državni policisti, ki bodo v mestu ostali vse do konca karnevalske sezone. Napotitev garde predstavlja neposreden odgovor na lanskoletno nasilje in poskus preprečevanja morebitnih novih incidentov v času visoke stopnje tveganja.

Novi češki obrambni minister Jaromír Zůna (SPD) je na tiskovni konferenci poudaril, da bo Češka nadaljevala s podporo Ukrajini in obsodil Rusijo kot agresorja. Kljub temu želi najti optimalne načine pomoči napadeni državi. Zůna, ki ga je v vlado imenovala SPD, se zavzema za prenehanje pošiljanja denarja Ukrajini in zaustavitev čeških pobud za dobavo streliva. O tem bo odločala celotna vlada. Zůna načrtuje obisk Slovaške in Ukrajine, ministru Řehki pa je naložil posebno nalogo.

Strokovnjak za nacionalno varnost Robert Greenway napoveduje možno dodatno zaostrovanje napetosti med Rusijo in Natom. Po njegovih besedah bi Rusija lahko uporabila drone ali vdrla v zračni prostor držav članic Nata z letali s posadko, vključno z območjem energetskih platform v Baltskem morju. Medtem je ameriško vohunsko letalo RC-135U "Combat Sent" izvajalo izvidništvo v bližini ruske enklave Kaliningrad, kar se dogaja v času naraščajočih napetosti in vdorov dronov.

Glede na indeks Global Guardian Terror Index 2026 so države v Afriki, Aziji ter nekatere v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu močno prizadete zaradi terorističnih dejanj. Kljub temu je po podatkih Statiste visoka stopnja ogroženosti zaradi terorizma tudi v večjih gospodarstvih v Evropi. Nestabilne države, kot so Sudan, Mali, Somalija in Demokratična republika Kongo, so bile skupaj z državami kot so Sirija, Afganistan in Pakistan, ocenjene kot izjemno prizadete.

Nemška vlada načrtuje obsežno povečanje Bundeswehra na 460.000 vojakov, kar bi pomenilo kršitev ključne obveznosti iz pogodbe "Dva plus štiri", ki je zagotovila ponovno združitev Nemčije.

Napetosti med ZDA in Venezuelo se stopnjujejo, saj Washington krepi svojo vojaško prisotnost v Karibskem morju, kar Caracas dojema kot agresijo. Rusija opozarja ZDA pred odprtim konfliktom in ponuja podporo vladi v Venezueli. Nova ameriška strategija nacionalne varnosti potrjuje trdo linijo do Venezuele in Kolumbije, medtem ko Donald Trump zaostruje retoriko. Povečane napetosti poudarjajo vlogo ZDA v Latinski Ameriki in uporabo hibridnih groženj proti vladam, ki zavračajo njeno prevlado.

Predsednik Donald Trump naj bi napovedal načrte za novo floto bojnih ladij, imenovano "Trump-class". Predlog predvideva, da bi bile ladje osrednji del Trumpove "Zlate flote". Strokovnjaki so kritični do načrtov, saj menijo, da so te ladje nepotrebne in niso optimizirane za boj proti kitajski grožnji. Predlagane ladje naj bi bile nadgradnja rušilcev razreda Arleigh Burke in bi stale približno 5 milijard dolarjev. Kritiki izpostavljajo, da imajo ladje "nič taktične uporabnosti" in so zgolj izraz Trumpove želje po ovekovečenju svojega imena.

Časnik New York Times je objavil uredniški komentar, v katerem poziva k okrepitvi ameriške vojske, kljub temu da je vojaški proračun ZDA dosegel rekordno raven enega bilijona dolarjev na leto. Uredniški komentar nakazuje na pripravo na morebitni konflikt s Kitajsko.

Hamas je branil javne usmrtitve Palestincev, kar je sprožilo mednarodno obsodbo in ogrozilo mirovna pogajanja z Izraelom. Skupina Hamas in Islamski džihad zavračata razorožitev, s čimer kljubujeta načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Victor Hanson ocenjuje, da sta administraciji Bidna in Obame na Bližnjem vzhodu spodleteli, saj naj bi sprejemali nasprotne ukrepe od Trumpovih, ki so pripeljali do prekinitve ognja. Švedski vir poroča, da je Trumpov mirovni sporazum spodletel, Hamas pa prevzema nadzor in usmrčuje nasprotnike.

Podcast Duran je kritičen do Rusije in njenega vodstva, češ da preveč prenaša domnevne prevare Trumpove administracije. Medtem naj bi kralj Charles imel ključno vlogo pri spreminjanju stališča nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede vojne v Ukrajini, poroča britanski The Telegraph, ki se sklicuje na izjave Andrija Jermaka, vodje ukrajinskega predsedniškega urada.

Predsednik ZDA Donald Trump je sporočil o smrti pripadnice Nacionalne garde Sarah Breckstrom, ki je umrla v Washingtonu, D.C. Medtem pa je televizijski voditelj David Letterman kritiziral Trumpa in njegovo administracijo, ter ga označil za 'diktatorja'.

Poljski premier Donald Tusk zavrača izročitev ukrajinskega državljana Vladimirja Z., ki je osumljen terorističnega napada na plinovod Severni tok, Nemčiji, kljub evropskemu nalogu za prijetje. Tusk je dejal, da to ni v interesu Poljske. Visoki varnostni uradnik je poleg tega zahteval ustavitev nemške preiskave o sabotaži plinovoda Severni tok.

Ruski veleposlanik v Nemčiji, Sergej Nečajev, je zavrnil obtožbe nemške vlade, da so ruski hekerji odgovorni za kibernetske napade na nemško Agencijo za varnost zračnega prometa (DFS) in širjenje dezinformacij z namenom vplivanja na volitve v nemški parlament leta 2025. Nemška vlada trdi, da Rusija izvaja hibridne napade, vključno s širjenjem lažnih novic, ponarejenih videoposnetkov in kibernetskimi napadi.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izjavil, da ukrajinski konflikt neposredno ogroža varnost plovbe v Črnem morju. Opozoril je na nedavne napade na trgovske ladje v turški izključni ekonomski coni kot na alarmantno eskalacijo, ki je nesprejemljiva in ogroža varnost, življenja ter okolje. Erdogan je dodal, da Turčija pozorno spremlja dogodke in je pripravljena prispevati k končanju vojne v Ukrajini.

Donald Trump je prispel v Izrael, kjer se bo srečal z osvobojenimi talci, nagovoril Kneset in se udeležil vrha o Gazi v Šarm el Šejku v Egiptu. Medtem je izraelski veleposlanik v Bolgariji sporočil, da je med ubitimi talci, katerih posmrtne ostanke Izrael pričakuje, tudi bolgarsko-izraelski državljan Sahar Baruh.

Po smrtonosnem streljanju na univerzi Brown, v katerem sta bila ubita dva študenta in devet ranjenih, je demokratski senator Jack Reed kritiziral republikansko stranko zaradi njihovega nasprotovanja strožjemu nadzoru orožja. Med intervjujem na MS NOW je Reed poudaril potrebo po nadaljnjem boju za učinkovitejše zakone o orožju. Gostitelj oddaje Alex Witt je namignil, da je bilo v streljanju uporabljeno puško, kar je kongresnik Seth Moulton podprl z izjavo, da je treba preučiti, kako preprečiti dostop do takšnega orožja.

Kongres Združenih držav Amerike je potrdil Zakon o nacionalni obrambi za leto 2026 (NDAA), ki prvič presega en bilijon dolarjev za vojaške izdatke. Zakon je podpisal predsednik Trump. V proračun so vključeni tudi drugi vojaški izdatki, kot so obresti.

Vodja Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je pozval k oblikovanju evropskih vojaških struktur in napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino pod zastavo EU, da bi zagotovili mir. Weber je v pogovoru za časnik Augsburger Allgemeine poudaril, da bi to bil pravi čas za evropske operativne strukture. Bavarska CSU se na strankarski konferenci pripravlja pozvati k ustanovitvi evropske vojske.

Trumpova administracija je sprožila obsežne vojaške napade na cilje Islamske države v Siriji, le nekaj ur po uradni odpravi sankcij proti državi. Napadi so bili odgovor na smrt treh Američanov prejšnji teden. Ameriška vojska je s F-15 in A-10 vojaškimi letali, helikopterji Apache in raketami Himars zadela več deset ciljev. Operacija se imenuje "Hawkeye Strike" v čast padlim in ranjenim vojakom Nacionalne garde Iowe. Napadi naj bi bili usmerjeni v "odpravo" borcev in orožja Islamske države.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je sporazum IAEA s Kairom razglasil za ničnega, pri čemer se je skliceval na evropske "hitre" sankcije in izraelske zračne napade, ki jih podpirajo ZDA. Hkrati se povečujejo skrbi, da bi Izrael lahko napadel Iran pred ZDA. Opazovalci spremljajo podobne znake kot pred 12-dnevno vojno med državama, kar povečuje strah pred morebitnim novim konfliktom.

Sondiranje New York Timesa je pokazalo upad podpore ZDA Izraelu, pri čemer večina volivcev zavrača nadaljnjo pomoč. Medtem Izrael načrtuje napad na flotiljo, ki prevaža pomoč v Gazo, in obtožuje Georgea Gallowaya o vpletenosti Hamasa, kar pa je Izrael zanikal. Palestinci se soočajo s hudimi razmerami, vključno s stradanjem in genocidom, s tisoči smrtnimi žrtvami. Jemen je zagrozil ameriškim naftnim družbam s sankcijami. Predlagani mirovni načrt za Gazo, ki ga podpira administracija Trump-Netanjahu, kritiki vidijo kot obsodbo Palestincev na trajno podrejenost. ZDA so zagotovile varnost Katarju po izraelskem napadu, kar je povzročilo napetosti v geopolitiki Zaliva.

Po 738 dneh v ujetništvu Hamasa v Gazi so bili vsi preživeli talci izpuščeni, kar je ključni del mirovnega načrta. Dogodek pomeni zaključek dolgega obdobja negotovosti in trpljenja za družine in prijatelje talcev.

Palestinske odporniške organizacije so se strinjale s Hamasovo stališče glede Trumpovega načrta. Izraelska vojska nadaljuje z genocidnim vojskovanjem v Gazi, kjer naj bi izvedla masaker v soseski Tuffah. Donald Trump je objavil, da se Izrael in Hamas približujeta koncu "3000 let stare katastrofe" pred srečanjem v Egiptu. Marin Miletić je potegnil vzporednico med dejanji Hamasa in potencialnimi dejanji sosedov proti Hrvaški, kar je izzvalo burne odzive.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad z droni na državno rezidenco Vladimirja Putina v regiji Novgorod, kar je Ukrajina zanikala. Poleg tega je Putin podpisal spremembe zakonodaje, ki Rusiji omogočajo ignoriranje odločitev tujih in mednarodnih sodišč v kazenskih zadevah.

Predsednik Trump je svetovalcem povedal, da namerava neposredno govoriti z venezuelskim predsednikom Madurom. Trumpova administracija je Madura in njegove zaveznike označila za člane teroristične organizacije, imenovane "Cartel de los Soles".

Administracija predsednika Trumpa je Vrhovnemu sodišču ZDA sporočila, da želi napotiti enote Nacionalne garde v območje Chicaga, deloma zaradi domnevnega neuspešnega odziva lokalne policije na proteste. Trump je tudi zagrozil z napotitvijo dodatnih enot v ameriška mesta, pri čemer je dejal, da bodo morda potrebovali 'več kot le Nacionalno gardo'.

Objavljen je bil nov dokument Trumpove administracije, ki podrobno opisuje cilje zunanje politike Združenih držav, vključno s pogledi na Evropo. Hkrati se Fox News sooča s težavami pri obrambi Trumpove ekonomije, medtem ko Newsmax TV in One America News (OAN) uživata večjo podporo med privrženci MAGA. Joe Biden se je med nastopom spotaknil pri izgovarjavi imena Amerike.

Odbor za oborožene službe ameriškega predstavniškega doma je objavil besedilo Zakona o odobritvi nacionalne obrambe (NDAA) za leto 2026, ki med drugim vključuje področja hipersonike, umetne inteligence in vesoljskega orožja. Zakon vsebuje tudi določila, ki zahtevajo, da predsednik ZDA ohrani najmanj 76.000 ameriških vojakov v Evropi. Predlog zakona o vojaški porabi bo potrjen ta teden.

Paul Craig Roberts ocenjuje, da bi lahko strategija predsednika Trumpa za nacionalno varnost leta 2025, če bo uveljavljena kljub odporu interesnih skupin in ideološke levice, pozitivno vplivala na globalno varnost. Znanstveniki s področja atomskega orožja bi lahko premaknili kazalce ure sodnega dne nazaj, kar nakazuje na zmanjšanje napetosti in grožnje jedrske vojne.

Evropski poslanec Danilo Della Valle je med plenarnim zasedanjem v Strasbourgu pozval Ursulo Von Der Leyen, naj pošlje svoje otroke v vojno. Medtem NATO razmišlja o oboroženem odgovoru na ruske provokacije in hibridno vojno v vzhodni Evropi. Rusija obtožuje Moldavijo, da postaja dobaviteljska baza za Kijev, ukrajinski predsednik Zelensky pa je preložil regionalne volitve, kar opozicija označuje za avtoritarnost. Razprava poteka tudi o vlogi Nizozemske in Belgije pri omejevanju Rusije, medtem ko Gábor Stier intervjuva Vladimirja Putina o vizijah preoblikovanja sveta.

Na Poljskem je prišlo do sabotaže železniške proge, ki je ključna za dostavo pomoči Ukrajini. Poljski premier Donald Tusk je izrazil sum, da je za napadom Rusija, pri čemer naj bi bila vpletena dva Ukrajinca, ki naj bi delala za ruske obveščevalne službe. Poljske oblasti incident preiskujejo, pri čemer obstaja možnost, da gre za provokacijo, namenjeno zaostritvi odnosov med različnimi državami.

Donald Trump je nastopil na shodu v Pennsylvaniji, kjer je govoril o gospodarstvu ZDA. Njegove trditve so postale bolj nestabilne, kar je zaskrbljujoče glede na njegovo starost in družinsko anamnezo Alzheimerjeve bolezni. Guverner Kalifornije Gavin Newsom je zmanjšal verjetnost Trumpovega tretjega mandata zaradi njegove starosti, medtem ko je obtožil republikance, da pripravljajo 'prirejanje' volitev leta 2028. Nekdanji uslužbenec Ministrstva za domovinsko varnost Miles Taylor je kritiziral nedavne napade na ladje ob obali Venezuele, češ da Trump ne prodaja niti svojim podpornikom. Republikanski kongresnik Ryan Mackenzie je priznal, da Trump ni znižal cen.

Po srečanju med Volodimirjem Zelenskim in Donaldom Trumpom v ZDA ostaja vprašanje o dobavi preciznih raket Tomahawk Ukrajini odprto. Trump ni dal jasne zaveze, niti ni prošnje zavrnil. Grški mediji poročajo, da sta oba voditelja po srečanju poslala ločena sporočila, pri čemer je Trump poudaril, da je čas za prekinitev spopadov in dosego dogovora, medtem ko ZDA ne želijo stopnjevanja konflikta.

Konec leta 2025 se bliža, analitiki pa napovedujejo, da bo leto 2026 še bolj kaotično. Poudarjajo, da se soočamo z gospodarskimi izzivi, vse pogostejšimi terorističnimi napadi in naraščajočimi napetostmi med državami po svetu.

Po poročanju FOX News je Donald Trump posvaril Vladimirja Putina po ruskih testiranjih novih raket. Trump je poudaril, da imajo ZDA jedrsko podmornico, stacionirano blizu ruske obale. Ruski mediji so medtem poročali o uspešnem testiranju jedrske križarne rakete Burevestnik z neomejenim dosegom, kar naj bi bil odgovor na grožnje s strani ZDA.

Razkrit je bil domnevni načrt Hamasa v Evropi za napad na Jude. ZN so odobrili mednarodne sile v Gazi, Nemčija pa je odobrila dobavo orožja Izraelu. Varnostni svet ZN je glasoval za načrt za Gazo z mednarodnimi silami, na kar se je Izrael odzval z ostro kritiko, Hamas pa je načrt zavrnil. Grozi nadaljnja eskalacija.

Ruska Federalna služba za varnost (FSB) je preprečila teroristične napade na judovske verske objekte v Krasnojarsku in Pjatigorsku. Aretirani so bili domnevni člani mednarodne teroristične organizacije, ki so načrtovali napade z namenom sprožitve medetničnih napetosti. Po navedbah FSB so osumljenci priznali, da so delovali pod krinko podpore Palestini.

Eugene Vindman, kongresnik iz Virginije, in njegov brat dvojček Alexander sta pod preiskavo zaradi domnevnega nezakonitega delovanja kot "plačana posrednika" za ameriška obrambna podjetja, ki iščejo posle v Ukrajini. Generalni svetovalec Pentagona, Earl Matthews, trdi, da sta brata Vindman kršila zakon.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je na silvestrovo v zvezni državi Severna Karolina pridržal 18-letnega Christiana Sturdivanta, ki je osumljen načrtovanja terorističnega napada v imenu skupine Islamska država (IS). Po navedbah tožilstva je ameriški državljan načrtoval masovni pokol z nožem v lokalni trgovini z živili, kjer naj bi izvedel tako imenovano mučeniško operacijo. Preiskovalci so v njegovem domu našli ročno napisan načrt z naslovom »Napad na silvestrovo 2026«, v katerem so bile podrobno opisane njegove namere. Sturdivant je bil pod nadzorom organov pregona približno eno leto, med katerim je na spletu prebiral propagando Islamske države in objavljal videoposnetke na platformi TikTok. Osumljenec je prek spleta komuniciral s tajnim agentom newyorške policije (NYPD), za katerega je verjel, da je član teroristične organizacije. V teh pogovorih je Sturdivant prisegel zvestobo Islamski državi in napovedal skorajšnji džihad. Sturdivant se je prav tako osebno sestal s tajnim agentom FBI, kar je privedlo do njegove aretacije 31. decembra. Na sodišču se je prvič pojavil 2. januarja, kjer so ga uradno obtožili poskusa zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji.

Nova nacionalna varnostna strategija Trumpove administracije je presenetila z napovedjo o skorajšnjem izbrisu civilizacije v Evropi v naslednjih 20 letih. Scott Ritter pa trdi, da strategija označuje prelomnico v ameriški zunanji politiki, saj naj bi se opustila ideja o ruski grožnji in širitvi Nata. Baltske države so medtem vodilne v Evropi pri ponovni uvedbi naborništva in povečanju obrambne pripravljenosti.

Po streljanju na dva pripadnika Nacionalne garde Zahodne Virginije v Washingtonu, za katerega je osumljen 29-letni afganistanski državljan, je predsednik Trump napovedal strožje preglede priseljencev iz Afganistana in drugih držav. Trump je incident označil za teroristično dejanje in napovedal ostre kazni.

Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo potencialno prodajo zračnega obrambnega sistema Patriot Ukrajini, vrednega približno 105 milijonov dolarjev. Dobavitelja bosta RTX Corp in Lockheed Martin. Ukrajina je zahtevala servisne storitve, opremo in nadomestne dele za sisteme Patriot, vključno z izboljšano različico lansirnih naprav.

Članek obravnava nujnost srečanja NATO v Bruslju, pri čemer Mearsheimer opozarja na trenutek, ko Evropa začenja dvomiti o svojem zaščitniku. Poudarek je na prelomnem trenutku v evropski politiki in varnosti.

Ameriška vojska je sporočila, da je v vzhodnem Pacifiku uničila plovilo, osumljeno tihotapljenja drog. Ta smrtonosni udarec je pritegnil pozornost zakonodajalcev, ki zahtevajo podrobnosti o širši protidrogni kampanji Trumpove administracije na morju. Vojska je potrdila, da so v napadu umrli štirje moški, kar je zadnje dejanje v kampanji, ki je zahtevala najmanj 87 žrtev.

V ZDA podpredsednik J.D. Vance ocenjuje, da bosta Rusija in Ukrajina sčasoma rešili konflikt, čeprav trenutno nista pripravljeni na mirovni sporazum. Medtem pa je v Madagaskarju potekal vojaški udar, kjer je polkovnik Michael Andrianiirina po begu predsednika prevzel oblast.

Združene države Amerike so v Nigeriji izvedle zračne napade na cilje Islamske države (ISIS). Predsednik Trump je ob tem poudaril, da njegova država ne bo dopustila, da bi radikalni islamski terorizem uspel. Napadi so bili izvedeni v času božičnih praznikov.

Velika Britanija je Rusijo opozorila po odkritju ruske vohunske ladje Yantar v bližini britanskih voda severno od Škotske. Britanski obrambni minister John Healey je dejal, da je plovilo z laserji poskušalo oslepiti pilote Kraljevih zračnih sil, ki so jo nadzorovali, in dodal, da je Velika Britanija pripravljena ukrepati proti vsakršnim vdorom v njeno ozemlje.

FBI je sprožil preiskavo proti šestim demokratskim zakonodajalcem, ki so posneli videoposnetek, v katerem vojaškim pripadnikom sporočajo, da niso dolžni upoštevati nezakonitih ukazov. Agenti FBI želijo intervjuvati zakonodajalce. Preiskava sledi po tem, ko je Trump skupino označil za "izdajalce" in dejal, da je videoposnetek "SEDITIVNO VEDENJE, ki se kaznuje s SMRTJO!"

Predsednik nemške obveščevalne službe BND Martin Jäger opozarja na morebitno zaostritev konflikta z Rusijo in poudarja, da smo že v 'ognju'. Medtem pa sta Rusija in Belorusija napovedali gradnjo novih jedrskih elektrarn, ki naj bi bile koristne za ljudi v Donbasu in jugozahodni Rusiji. Beloruski predsednik Lukašenko je ruskemu predsedniku Putinu predlagal projekt civilne uporabe jedrske energije z visoko gospodarsko učinkovitostjo.

Ursula von der Leyen je ponovila opozorila o hibridni vojni, ki jo proti Evropski uniji izvaja Rusija, in poudarila potrebo po odzivu. Evropski komisar Kūbilius je predlagal, da bi države na vzhodnem krilu EU razvile sposobnost uporabe dronov za napade na sovražne cilje ob morebitni invaziji. Hkrati pa so evropski diplomati kritizirali Kajo Kallas, visoko predstavnico za zunanje zadeve, češ da je preveč neposredna in deluje kot agentka policije.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sporočil, da je Rusija v Belorusijo namestila hipersonične rakete Orešnik, ki so sposobne nositi jedrsko orožje. Opozicijska voditeljica Svjatlana Cihanouska je dejala, da ta poteza povečuje vojaško in politično odvisnost Belorusije od Rusije.

Ameriški obrambni strokovnjak Seth Jones opozarja, da bi ZDA v primeru vojne s Kitajsko zaradi Tajvana lahko v enem tednu izčrpale zaloge ključnih raket dolgega dosega. Poročilo Pentagona tudi kaže, da bi Kitajska v morebitnem konfliktu s Tajvanom uničila ameriško vojsko.

Trumpova administracija naj bi prvič odobrila dobavo obveščevalnih podatkov Ukrajini za napade na rusko energetsko infrastrukturo. Poleg tega naj bi razmišljali o dobavi raket Tomahawk in Barracuda. Poročali so tudi, da si Ukrajina želi stopnjevati napetosti med Natom in Rusijo. Razširjajo se tudi mnenja o konfliktu v Ukrajini, medtem ko Rusija menda izgublja potrpljenje s Putinom. Razpravljali so o sankcijah za tiste, ki pomagajo Rusiji, in o strategijah Kremlja v primerjavi s politikami Evrope in ZDA.

V člankih je bilo izpostavljeno, da je Forum o varnosti v Varšavi pozival k vojni in atentatom. Razkrito je bilo tudi nestrinjanje voditelja oddaje na italijanski televiziji RAI z aktivisti Flotile Global Sumud. Poudarjeno je bilo, da Evropo ogrožajo zunanji in notranji sovražniki, pri čemer raziskovalci napovedujejo vojno z Rusijo v prihodnjih letih, medtem ko se spopadajo z naraščajočo mladinsko kriminaliteto.

Samomorilski napad pred visokim sodiščem v Islamabadu je zahteval najmanj 12 življenj in ranil več kot 20 ljudi. Napad se je zgodil na parkirišču sodnega kompleksa, ki je varovano območje. Pakistan je za napad hitro obtožil talibane, kasneje pa tudi Indijo in Afganistan. Napadalec naj ne bi uspel vstopiti v okrožno sodišče, kar je preprečilo še večjo tragedijo.

Uredniški odbor Wall Street Journala (WSJ) je v članku branil afganistanske begunce in poudaril, da jih ne bi smeli kriviti za nasilno dejanje posameznika. Članek je bil objavljen na Breitbartu.

Trumpova administracija je priznala, da je razmišljala o uporabi aktivne vojske za izvajanje imigracijskih zakonov. Stewart Rhodes, ustanovitelj skupine Oath Keepers, ki je bil obsojen zaradi upora, pa poziva Donalda Trumpa, naj oblikuje zasebno milico, ki bi delovala pod njegovim poveljstvom. Medtem pa ZDA nadaljujejo z napadi na tihotapske ladje v Južni Ameriki, kar povzroča kritike glede zunanjepolitičnih motenj.

V Siriji je prišlo do napada, v katerem so bili ubiti trije Američani, vključno z dvema vojakoma ameriške Nacionalne garde iz Iowe in civilnim tolmačem. Sprva so oblasti krivdo pripisale ostrostrelcu, povezanim z ISIS, a je kasneje izvedelo, da je bil napadalec pripadnik sirskih vladnih sil. Sirske oblasti so aretirale pet oseb, osumljenih povezav s streljanjem na ameriške in sirske vojake v Palmiru.

Združene države Amerike so po pogovorih v Berlinu izpostavile, da Rusija ne nasprotuje vstopu Ukrajine v Evropsko unijo. V novicah so bili omenjeni tudi pomorski droni v povezavi z Ukrajino in Rusijo.

Po streljanju v Washingtonu je Donald Trump odredil pregled imetnikov zelenih kart iz držav, ki vzbujajo zaskrbljenost. Kritike so se pojavile zaradi izkoriščanja dogodka za zaostrovanje imigracijske politike in zaradi "zastrašujočega demoniziranja" celotne skupine ljudi. Pojavile so se tudi informacije o težavah pri ohranjanju podpore volivcev Donaldu Trumpu, republikanskemu kandidatu pa se obeta težak izid v posebni kongresni volitvah v Tennesseeju. Hkrati pa Danska uvaja "nočno stražo", saj se Trump zanima za nakup Grenlandije.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je potrdil, da je imel telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ga opisal kot "spoštljiv" in "prijazen", medtem ko ZDA zaostrujejo retoriko proti Venezueli.

Po dolgih pogajanjih so se vsi živi izraelski talci vrnili domov. V zameno je Izrael izpustil več sto palestinskih zapornikov. Predsednik ZDA Donald Trump je ob tej priložnosti nagovoril izraelski Kneset in izrazil zadovoljstvo ob doseženem dogovoru.

Nizozemska in Ukrajina sta v Bruslju podpisali sporazum o skupni proizvodnji vojaških dronov. Nizozemsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo sodelovanje okrepilo industrijske zmogljivosti ter varnost in odpornost obeh držav. Dokument sta podpisala nizozemski minister Ruben Brekelmans in ukrajinski premier Denis Šmihal na zasedanju Sveta EU za obrambo.

Kitajska aktivno išče ranljivosti v ameriških energetskih sistemih, da bi jih potencialno izkoristila v prihodnjih napadih. Čeprav trenutno ni neposrednih kibernetskih ali fizičnih groženj ameriškemu elektroenergetskemu omrežju, je zaskrbljujoče, da Kitajska išče dolgoročne slabosti v omrežnih sistemih, so opozorili panelisti v ameriškem kongresu.

Washington je dolgo domneval, da kitajske naložbe tečejo predvsem v države v razvoju, ki potrebujejo denar za infrastrukturo. Vendar se zdaj izkazuje, da je finančni doseg Pekinga segal precej globlje v bogate države, kot so politiki sprva mislili. Leta 2016 je novinar Jeff Stein prejel nenavadno informacijo: Wright USA, majhna zavarovalnica, specializirana za kritje odgovornosti za osebje FBI in Cie, je bila tiho prevzeta.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok, ki predvideva vpoklic državljanov, ki so v vojaški rezervi, na usposabljanje v letu 2026. Dokument je bil objavljen na uradnem portalu normativnih aktov Ruske federacije.

Microsoft bo 14. oktobra 2025 prenehal s podporo za operacijski sistem Windows 10, kar uporabnike postavlja pred več možnosti. Uporabniki, katerih računalniki niso združljivi z novejšimi različicami, se bodo morali odločiti med plačljivimi posodobitvami, zamenjavo sistema ali sprejetjem povečanih kibernetskih tveganj. Alternativa je prehod na operacijski sistem Linux, kar je po mnenju nekaterih strokovnjakov smiselna rešitev.

Madžarski evropski komisar Olivér Várhelyi je zanikal vpletenost v domnevno madžarsko vohunjenje proti evropskim institucijam. Po poročanju G4Media.ro naj bi madžarska vlada izvajala pritisk nanj in na druge madžarske državljane, zaposlene v evropskih institucijah, za vohunske dejavnosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je o teh sumih pogovarjala z Várhelyijem, ki ji je zagotovil, da ni vpleten.

Dunajski raziskovalci so izkoristili varnostno ranljivost v aplikaciji WhatsApp in pridobili metatpodatke o 3,5 milijarde uporabniških računov po vsem svetu. Dostopali so do profilnih slik in podatkov o napravah, kar predstavlja največji dosedanji iztek podatkov.

Na severu Izraela je Palestinec z avtomobilom zapeljal v množico ljudi, pri tem povozil moškega in nato zabodel mlado žensko. V napadu sta umrli dve osebi. Izrael načrtuje operacijo na Zahodnem bregu, od koder naj bi napadalec prihajal.

Odvetniki senatorja Marka Kellyja so poslali opozorilo Pentagonu in zagrozili s pravnimi postopki. Pulitzerjeva komisija je v Trumpovi tožbi zahtevala obsežne osebne podatke. Trumpova administracija je zatrdila, da mora gradnja v plesni dvorani Bele hiše potekati zaradi nacionalne varnosti. Organizacija za zagovorništvo demokracije vlaga tožbo zaradi zadržanih dokumentov glede Trumpove sheme za pridobitev 230 milijonov dolarjev. Trump bo morda moral predložiti davčne napovedi in zdravstveno dokumentacijo v tožbi proti Pulitzerjevi nagradi.

Trump je odobril prikrite operacije Cie v Venezueli. Srečanje med Trumpom in Zelenskim v Beli hiši ni prineslo pričakovanih rezultatov za Kijev, saj Zelenski ni dobil zagotovila o dobavi raket Tomahawk. Tusk je po srečanju Trump-Zelenski pozval EU k ukrepanju.

Rusija obtožuje Ukrajino, da načrtuje lažno operacijo z uporabo 'umazane bombe' in radioaktivnih materialov. Trdijo, da Kijev tihotapi jedrske odpadke skozi Poljsko in Romunijo brez nadzora IAEA. Ukrajina in zahodne vlade zavračajo te obtožbe kot neutemeljene dezinformacije in ponavljajo zavezanost Ukrajine k neširjenju jedrskega orožja in sodelovanju z IAEA.

Donald Trump je na Fox News napovedal, da naj bi bili talci, ki jih Hamas drži od 7. oktobra 2023, tako živi kot mrtvi, izpuščeni do ponedeljka. Hkrati so voditelji EU pozdravili sporazum o prekinitvi ognja na Bližnjem vzhodu, ki ga je predlagal Trump.

Kitajska pospešeno širi svoj tajni kompleks za jedrske poskuse v zahodni puščavi, medtem ko Donald Trump nakazuje, da bi Združene države Amerike lahko po več kot treh desetletjih ponovno začele testirati jedrsko orožje. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil, da je zaradi testnih programov drugih držav ukazal obrambnemu ministrstvu, naj začne testirati ameriško jedrsko orožje na enakem temelju. ZDA so jedrske poskuse ustavile leta 1992, redno pa preizkušajo "dostavna vozila", rakete, ki bi lahko prenesle jedrsko orožje do cilja.

Izrael se pripravlja na obnovljeno vojaško ofenzivo v Gazi kot del "faze 2" konflikta s Hamasom, hkrati pa razmišlja o možnih napadih na Iran, poroča izraelski Kanal 13. Premier Benjamin Netanyahu se bo srečal s predsednikom Donaldom Trumpom, medtem pa je Iran izvedel presenetljive raketne vaje v več mestih, s čimer je poudaril svojo pripravljenost za obrambo države.

Generalni sekretar NATO Mark Rutte je poudaril vojaško premoč zveze NATO nad Rusijo, kljub temu pa se nadaljujejo prizadevanja za dodatno oboroževanje. Medtem strokovnjaki opozarjajo na možnost ruskega napada na NATO, pri čemer naj bi bil Estonija prva na udaru že leta 2028. Opozorila temeljijo na domnevnih težnjah Vladimirja Putina po obnovi Sovjetske zveze in prevzemu nadzora nad Evropo.

Zvezne oblasti v Združenih državah Amerike so aretirale afganistanskega državljana zaradi suma, da je zagotavljal podporo teroristični skupini ISIS. To je že tretja aretacija v zadnjem tednu, povezana s podporo tej skupini, kot je sporočilo Ministrstvo za domovinsko varnost.

Administracija Donalda Trumpa je objavila novo strategijo nacionalne obrambe, v kateri opozarja na 'kulturno izginotje' Evrope, napoveduje konec množičnih migracij in ponovno vzpostavitev ameriške suverenosti v Latinski Ameriki. Dokument obsega 33 strani in podrobno opisuje načrte za migracijsko politiko ter vpliv na Latinsko Ameriko in Ukrajino.

Italija je izrazila opozorila Ursuli von der Leyen. Pristanišče Odesa je bilo tarča napada. Iran je izvedel povračilne ukrepe. Zelenski je obiskal Kupjansk, medtem ko se razmere na varnostnem področju zaostrujejo, pri čemer se omenja tudi člen 5 o kolektivni obrambi.

Republikanci v kongresu se soočajo z notranjimi napetostmi, saj se pojavljajo napovedi o izgubi vodilnih položajev. Članice kongresa so izjavile, da so grožnje s smrtjo demokratom »posledice« njihovih dejanj. Pete Hegseth naj bi zagrozil s sodnim postopkom senatorju Marku Kellyju. Andy Beshear, demokratski guverner Kentuckyja, vidi priložnost za preobrat podeželske Amerike v korist demokratov.

Dokumenti ameriškega obrambnega ministrstva kažejo, da ZDA načrtujejo ohranitev velikega števila vojakov v Karibskem morju še naslednja tri leta, kar nakazuje na morebitno vojno z Venezuelo. Predsednik Donald Trump naj bi venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru ponudil možnost, da zapusti državo in se izogne posledicam, vendar je Maduro to zavrnil in zaprl zračni prostor.

Hillary Clinton je na srečanju Israel Hayom Summit v New Yorku izrazila zaskrbljenost zaradi kritičnega odnosa ameriške javnosti do Izraela, pri čemer je kot glavni vzrok navedla družbena omrežja, zlasti TikTok. Izraelska obrambna podjetja medtem različnim evropskim in azijskim državam ponujajo orožne sisteme, pri čemer izpostavljajo njihovo vlogo v napadu na Gazo. Na konferenci, ki jo je sponzoriralo izraelsko obrambno ministrstvo, so prikazali posnetke izraelskih napadalnih dronov, ki uničujejo stavbe v Gazi. ZDA pa bi lahko poslale še več orožja Izraelu zaradi embargov drugih držav.

Scott Ritter, nekdanji inšpektor ZN za orožje, je v oddaji Judging Freedom z Andrewom Napolitanom izrazil zaskrbljenost glede trenutnega geopolitičnega položaja in prihodnosti zveze NATO. Ritter opozarja na notranje težave in zunanje pritiske, ki bi lahko vodili v razpad zavezništva.

Evropska komisija je predstavila načrt za okrepitev obrambnih zmogljivosti EU do leta 2030, vključno s pospešenim razvojem protidronovske tehnologije. Načrt vključuje štiri velike evropske projekte za oboroževanje, ki so odgovor na grožnje, ki jih predstavlja Rusija. Države članice naj bi do konca leta 2026 dosegle znaten napredek pri obrambi pred droni, kar je del širšega prizadevanja za zaščito ozemlja, državljanov in zaveznikov EU.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je sestal s predstavniki ameriške obrambne industrije, med drugim s proizvajalci sistemov Patriot in raket Tomahawk, ki jih Kijev zahteva. Predsednik naj bi se srečal tudi s šefom Bele hiše in se pogovarjal o dobavi orožja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ZDA opozoril, da bi dobava raket Tomahawk Ukrajini trajno poslabšala odnose med državama. Rusija poudarja, da so te rakete sposobne nositi jedrske konice, kar bi pomenilo resno stopnjevanje konflikta.

NATO je v ponedeljek na Nizozemskem začel svoje letne jedrske vojaške vaje z imenom "Steadfast Noon". Namen vaj je po trditvah zveze NATO poslati "jasno sporočilo vsakemu potencialnemu nasprotniku", medtem ko generalni sekretar zavezništva poudarja, da so te vaje nujne za ohranjanje jedrske odvračalne sposobnosti. Vaje potekajo v ozadju naraščajoče protiruske histerije v zahodnoevropskih državah.

Na srečanju zunanjih ministrov držav članic Nata v Bruslju je Norveška obljubila dodatnih 5 milijard kron za nakup ameriškega orožja za Ukrajino. Poleg tega sta Poljska in Nemčija prispevali 500 milijonov dolarjev. Pomoč je del programa Purl, katerega namen je podpreti Ukrajino z nakupom orožja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je pohvalil prizadevanja Donalda Trumpa pri reševanju kriz in izrazil upanje v nadaljnje sodelovanje. Izjavil je, da ne ve, ali si Trump zasluži Nobelovo nagrado, vendar meni, da si Trump prizadeva. Hkrati je Putin napovedal, da Rusija razvija nove generacije jedrskega orožja in omalovaževal pomen morebitne ukinitve sporazuma o omejevanju jedrskega orožja med ZDA in Rusijo.

Po poročanju active news.ro naj bi se predsednika Donald Trump in Vladimir Putin srečala 15. avgusta, po Trumpovi morebitni vrnitvi v Belo hišo januarja 2025. Gazeta do Povo pa poroča, da se je Trump srečal tudi z Zelenskim v Beli hiši, kjer so razpravljali o vojni v Ukrajini in morebitni dobavi raket Tomahawk.

Demokrati so bili presenetljivo konkurenčni v močno republikanskem okrožju, ki ga je Trump osvojil z 22 odstotki prednosti. Kadrovske težave v Beli hiši so dosegle rekordne ravni. Strokovnjaki napovedujejo, da bo Republikanska stranka utrpela hude volilne udarce v močno republikanskem okrožju.

Ameriški obrambni zakon, natančneje National Defense Authorization Act (NDAA), vključuje določbo, ki zahteva "razkritje" in "preglednost" glede izvora pandemije COVID-19. Agencije za obveščanje so pozvane, da objavijo informacije o Wuhanskem inštitutu za virologijo. Vprašanje, ali je Fauci še vedno oproščen, ostaja odprto.

Nacionalna varnostna strategija, ki jo je objavil Donald Trump, obravnava svobodo prisile kot bistvo ameriške suverenosti. Dokument ocenjujejo kot nevaren in opozarjajo, da bi lahko imel dolgoročne negativne posledice za Združene države Amerike, če bo ostal v veljavi.

Izraelska obrambna vojska je odpustila več visokih vojaških uradnikov in grajala druge zaradi njihove vloge pri neuspehih 7. oktobra 2023, ko je palestinska skupina Hamas izvedla presenetljiv napad na južni Izrael iz Gaze. Kljub dogovoru o prekinitvi ognja so izraelske sile obstreljevale območja v južnem delu Gaze, vključno s Han Junisom in območjem severovzhodno od Rafe.

ZDA naj bi zahtevale, da Evropa do leta 2027 prevzame večino konvencionalne obrambe Nata, vključno z obveščevalnimi podatki in raketami. Reuters poroča, da so ameriški obrambni uradniki ta teden diplomatom sporočili, da želijo, da Evropa prevzame glavno odgovornost za Natove obrambne zmogljivosti. Evropski uradniki menijo, da je ta rok nerealističen.

Uradnik FBI se je znašel pod plazom kritik, ker ni mogel zagotoviti podrobnih informacij o Antifi, ki jo je označil za največjo grožnjo notranji varnosti. Na zaslišanju pred odborom za domovinsko varnost je bil Michael Glasheen, uradnik FBI, izprašan o tem, kako lahko agencija trdi, da Antifa predstavlja največjo grožnjo, pri čemer ni mogel podpreti te trditve s konkretnimi dokazi. Demokratski poslanec Bennie Thompson je poudaril neskladje med to trditvijo in dejstvom, da Antifa ni organizirana skupina, temveč gibanje ali ideologija, kot je že leta 2020 povedal nekdanji direktor FBI Christopher Wray.

Arsenali evropskih držav članic NATO so skoraj popolnoma izčrpani, zato naj bi Finska in Švedska kupili več orožja od ZDA, da bi ga ponudili Ukrajini. S tem vojaška pomoč Ukrajini postaja breme za NATO. Evropska komisija pa naj bi 16. oktobra predstavila načrt za spremembo sistema nabave na obrambnem področju do leta 2030, kot razlog pa navaja »stalno grožnjo evropski varnosti« s strani Rusije.

Nekdanji afganistanski komandos, ki ga je podpirala CIA in je obtožen streljanja na dva vojaka Nacionalne garde Zahodne Virginije v bližini Bele hiše, je bil v ZDA pripeljan v skladu s tajnim dogovorom o evakuaciji iz leta 2021. Ta dogovor je na ameriška tla preselil na tisoče borcev »Zero Unit« in njihovih družin. Napad v Washingtonu je ZDA prisilil, da se soočijo s 14 milijard dolarjev vrednim programom evakuacije iz Afganistana, ki je uvozil kaos. Po katastrofalnem padcu Kabula je bilo v ZDA prepeljanih približno 90.000 afganistanskih državljanov.

J.B. Shurk v svojih člankih kritizira ameriške obveščevalne agencije, češ da delujejo izven nadzora in prikrivajo ključne informacije javnosti. Avtor dvomi, ali lahko samouprava obstaja ob prisotnosti centraliziranih obveščevalnih agencij, ki po njegovem mnenju manipulirajo z informacijami in s tem vplivajo na ameriško javnost.

Obrambni sekretar Pete Hegseth naj bi razmišljal o koreniti reorganizaciji poveljniške strukture ameriške vojske, ki bi lahko zmanjšala ameriško prisotnost v Evropi in združila vodstvene položaje, poroča Washington Post. Republikanski člani kongresnih odborov so zaskrbljeni zaradi pomanjkanja podrobnosti o načrtovanih spremembah, ki naj bi 'zmanjšale večjih poveljstev ameriške vojske'. Kongres o načrtih skorajda ni bil obveščen, čeprav je ustavno pristojen za nadzor.

Objavljeni so bili članki ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Poročajo o travmi izraelske družbe in judovske diaspore. Nicușor Dan je izrazil solidarnost z žrtvami in pozval k prekinitvi ognja ter izpustitvi talcev. Pojavljajo se tudi vprašanja o nadaljnjem razvoju dogodkov in morebitnem ponovnem pojavu Hannibalovega direktiva.

Združene države Amerike so v Venezueli izvedle tisto, kar tuji analitiki označujejo za posebno vojaško operacijo, ki je po prvih ocenah dosegla zastavljene cilje. Poseg naj bi bil usmerjen v doseganje strateškega vpliva na celotni zahodni polobli in bi lahko služil kot sredstvo za prisilo drugih držav v regiji k tesnejšemu sodelovanju z Washingtonom. Po poročanju tujih medijev je bila operacija izjemno uspešna, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike. Operacija odpira številna vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in odzivih preostalih latinskoameriških držav na povečan ameriški pritisk. Čeprav so podrobnosti o samem poteku akcije še vedno omejene, poročila nakazujejo, da bo Washington uporabil ta uspeh za utrjevanje svojega hegemonističnega položaja. Kritiki sicer opozarjajo na morebitne dolgoročne posledice takšnih enostranskih posegov, ki bi lahko sprožili odpor v sosednjih državah in povečali regionalno nestabilnost v prihodnjih mesecih.

General Flynn je pozval Donalda Trumpa, naj nagovori narod glede nevarnosti tako imenovane barvne revolucije. Flynn opozarja na vpletenost levičarskih aktivističnih skupin, financiranih s strani progresivnih milijarderjev, medijskih kampanj in radikaliziranih sodnikov, ki naj bi spodkopavali Trumpa. Poudarja tudi vpletenost nevladnih organizacij, ki so povezane s tujino.

Trije ruski mejni policisti so po navedbah estonskih oblasti nelegalno prestopili mejo v sosednjo državo članico Evropske unije in zveze Nato. Incident se je zgodil v sredo, ko so Rusi približno 20 minut prebili na estonskem ozemlju, preden so se vrnili v Rusijo, je za portal Delfi povedal estonski minister za notranje zadeve Igor Taro.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na Valdajskem diskusijskem klubu v Sočiju zanikal načrte o napadu na NATO in označil razprave o ruski agresiji proti Zahodu za neutemeljene. Poudaril je, da Rusija ne želi napasti Nata in da Zahod izkorišča percepcijo ruske grožnje za krepitev lastne moči. Kritiziral je tudi zahodno cenzuro mnenj in spomnil, da ta ni delovala niti v Sovjetski zvezi.

Ameriška mornarica, vključno z letalonosilkami in bombniki, je v pripravljenosti v Karibskem morju in čaka na ukaz predsednika Trumpa za napade na Venezuelo. Kolumbija je prav tako možna tarča.

Donald Trump je v intervjuju za Politico izjavil, da ga v Natu kličejo 'očka' in da podpira evropske nacionaliste, kar naj bi povzročalo razdor med evropskimi desničarskimi strankami. Izrazil je tudi mnenje, da Ukrajina ni več demokracija in bi morala izvesti volitve.

V Washingtonu, D.C., so potekali pro-palestinski protesti med obiskom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pri takratnem predsedniku Donaldu Trumpu. Protestniki so pozivali k končanju izraelsko-hamasovske vojne v Gazi. Hkrati naj bi Trump in Netanjahu pripravljala načrt za končanje omenjene vojne, ki pa ga spremljajo številne težave.

Hamas je potrdil smrt visokega poveljnika Raida Saada v Gazi, ki ga je Izrael ubil v napadu. Saad je bil poveljnik vojaške proizvodne enote Hamasa. Izraelska vojska (IDF) je sporočila, da je ciljala na vozilo v Gazi, v katerem se je prevažal Saad, ki ga Izrael označuje za enega od načrtovalcev terorističnih napadov 7. oktobra 2023. Konzervativni komentator je za množično streljanje v Avstraliji okrivil kritike izraelskega obleganja Gaze, kjer je bilo ubitih najmanj 11 ljudi.

Larry C. Johnson analizira članek Wall Street Journala o ukrajinski operaciji "Spiderweb" proti Rusiji, ki naj bi se začela konec leta 2023 in stopnjevala leta 2024. Članek poudarja, da je načrtovanje trajalo 18 mesecev. Hkrati se pojavljajo vprašanja o morebitni vpletenosti CIE v to operacijo in o izraelskem napadu na Iran 12. junija.

V Franciji je prišlo do večje kršitve vojaškega zračnega prostora, ko so vojaki odprli ogenj na drone, ki so ogrožali visokovarovano bazo jedrskih podmornic. Ta incident se je zgodil v času, ko evropski uradniki poudarjajo grožnjo hibridnega bojevanja iz Rusije, ki se je v zadnjem času osredotočala na številne vdore 'skrivnostnih' dronov v zračni prostor EU, zlasti v bližini občutljivih območij.

Nekdanji svetovalec Pentagona, Douglas Macgregor, trdi, da se v Ukrajini pripravlja vojaški udar z namenom strmoglavljenja predsednika Volodimirja Zelenskega. Po njegovih besedah naj bi visoki ukrajinski vojaški krogi odkrito razpravljali o pohodu na Kijev, ZDA pa naj bi hkrati načrtovale Zelenskijevo pobeg v Izrael.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal uvedbo desetmesečne prostovoljne vojaške službe za mlade med 18. in 19. letom. Prostovoljci bodo služili izključno na ozemlju Francije, vključno z njenimi čezmorskimi ozemlji. Macron je poudaril potrebo po pripravljenosti države na naraščajoče grožnje, kar je del prizadevanj za okrepitev francoskih oboroženih sil.

Združene države Amerike so postavile rok do leta 2027, do katerega naj bi Evropa prevzela večino konvencionalnih obrambnih zmogljivosti NATO, vključno z obveščevalnimi podatki in raketami. Ta časovni okvir se zdi nekaterim diplomatom precej ambiciozen.

Ministrstvo za zunanje zadeve je slovenskim državljanom priporočilo, naj zaradi povečane vojaške aktivnosti in opozorila ameriškega Zveznega urada za letalstvo (FAA) čim prej zapustijo Venezuelo z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi. Številna podjetja so že odpovedala lete v to državo.

Po poročilih naj bi Hamas v ponedeljek izpustil talce, kar naj bi bil rezultat posredovanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump naj bi že v ponedeljek obiskal Izrael in Egipt. Dogovor naj bi prišel dve leti po začetku vojne v Gazi, vendar ni jasno, ali bo to dejansko pomenilo mir v regiji.

ZDA so izvedle nove zračne napade na domnevne tihotapske ladje v bližini Latinske Amerike, le nekaj ur po tem, ko je predsednik Donald Trump Fentanil uradno označil za orožje za množično uničevanje. Ameriški južni poveljstvo je potrdilo, da so plovila prevažala narkotike po znanih tihotapskih poteh v vzhodnem Pacifiku. Medtem v kongresu potekajo razprave o strategiji ZDA do Venezuele, kjer člani kongresa zahtevajo jasnost glede Trumpove administracije glede morebitne spremembe režima in blokade nafte.

Načelnik generalštaba francoske vojske, general Fabien Mandon, je v nagovoru na srečanju županov francoskih mest dejal, da se mora Francija pripraviti na težke žrtve, vključno z izgubo življenj, v primeru prihodnjega konflikta z Rusijo. Mandon je poudaril, da ima Francija potrebno znanje, ekonomsko in demografsko moč za odvračanje Moskve, vendar je ključna pripravljenost sprejeti bolečino in izgube za obrambo države. Njegova izjava je sprožila burne odzive javnosti in politikov, med njimi tudi kritike s strani Jeana-Luca Mélenchona, ustanovitelja levičarske stranke La France Insoumise.

Republikanski kongresnik Thomas Massie iz Kentuckyja je v torek vložil predlog zakona, s katerim bi Združene države izstopile iz zveze Nato, ki jo označuje kot relikt hladne vojne. Massie ne zaupa Natu in meni, da bi morale ZDA sredstva nameniti za lastno obrambo.

Evropska unija podpira morebitno srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, če bo to prispevalo k miru. Osebne sankcije proti Putinu mu ne preprečujejo vstopa v EU, saj se sankcije nanašajo na njegovo premoženje, ne pa na gibanje. V Franciji pa je bil preprečen atentat na Vladimirja Ossetčkina, Putinovega kritika, pri čemer so bili aretirani štirje osumljenci.

Grški premier Kiriakos Micotakis je izrazil podporo Grčije Ukrajini ob prihodu na vrh v Bruslju. Poudaril je, da Grčija podpira finančno stabilnost Ukrajine, da bi se lahko branila pred rusko invazijo. Micotakis je tudi izpostavil, da grška srca bijejo v Lorientu, kjer se dviga grška zastava na fregati Belharra, kar dokazuje prehod grških oboroženih sil v novo dobo.

Rahmanullah Lakanwal, afganistanski državljan, ki je pred tem sodeloval s Cio in ameriškimi silami v Afganistanistanu, je v Washingtonu napadel dva pripadnika Nacionalne garde. Incident je sprožil razpravo o ameriških imigracijskih politikah in programu evakuacije afganistanskih državljanov, imenovanem Operacija Allies Welcome (OAW), ki naj bi ZDA stal 14 milijard dolarjev. Lokalni viri poročajo, da je bil Lakanwal v Afganistanistanu zaprt zaradi ubojev, povezanih z enoto, ki jo je podpirala Cio.

Združene države so prvič v več kot dveh desetletjih poslale vojake v Panamo na urjenje za bojevanje v džungli. To se dogaja v času, ko ZDA povečujejo vojaško prisotnost na Karibih in se pripravljajo na morebitno vojno z Venezuelo. Hkrati je Velika Britanija prekinila izmenjavo obveščevalnih podatkov z ZDA glede domnevnih tihotapskih plovil v Venezueli, ker meni, da ameriški vojaški napadi kršijo mednarodno pravo in predstavljajo nezakonite usmrtitve.

Trumpova administracija je okrepila pritisk na venezuelskega predsednika Nicolása Madura z zasegom velikega tankerja, ki je prevažal surovo nafto ob obali Venezuele. Maduro je zaseg označil za piratstvo in poročal o prisilnem izginotju posadke. ZDA so uvedle nove sankcije proti venezuelski naftni industriji.

Zahodna Evropa naj bi po poročanju doživljala notranje napade muslimanskih priseljencev, pri čemer naj bi vodstvo in prebivalstvo pozabili, da takšno stanje ni normalno ali neizogibno. Članek poudarja, da se to dogaja deset let po migrantski krizi leta 2015 in ob obletnici več terorističnih napadov.

Podpredsednik JD Vance je izdal ostro opozorilo, da množične migracije iz držav z večinskim muslimanskim prebivalstvom v Evropo tvegajo, da bo jedrski arzenal prišel pod vpliv islamističnih politikov, kar predstavlja resno nevarnost za ameriške interese.

Na plaži Bondi v Sydneyju je prišlo do streljanja med proslavo judovskega praznika Hanuke. Dva moška sta odprla ogenj na množico, pri čemer je umrlo najmanj 12 ljudi. Izraelski zunanji minister Gideon Saar je dejal, da so avstralske oblasti pred tem prejele opozorila, vendar jih niso upoštevale, ter dogodek označil za antisemitski napad.

Ameriška vlada se sooča z razkritji glede komunikacije v Signal-skupini. Preiskava Pentagona obremenjuje Hegsetha, saj naj bi njegovo ravnanje potencialno ogrožalo ameriške vojake. Vsebino spornih sporočil je javno objavila revija "The Atlantic", potem ko je bil njen urednik pomotoma povabljen v zasebni klepet takratnega svetovalca za nacionalno varnost.