Članki analizirajo, kako je poskus Donalda Trumpa, da bi z uvedbo carin oslabil skupino BRICS, imel nasproten učinek. Namesto da bi Indijo, Kitajsko in Brazilijo odvrnil od Rusije in jih prisilil, da bi se podredile ZDA, je njegova politika okrepila zavezništvo BRICS. Larry C. Johnson, nekdanji častnik CIE, poudarja, da se je treba osredotočiti na dogajanje zunaj ZDA in ne poskušati interpretirati Trumpove politike.

Rusija je začela pionirski projekt prevoza utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Arktike v Azijo z uporabo jedrskih podmornic. Inštitut Kurčatov sodeluje s podjetjem Gazprom pri premagovanju arktičnih izzivov in zagotavljanju učinkovitega prevoza. Podmornice naj bi zagotavljale večjo varnost in učinkovitost v primerjavi z drugimi načini prevoza. Poleg tega Rusija posodablja arktična oporišča iz hladne vojne in namešča napredne jedrske podmornice, ki se lahko izognejo radarjem pod arktičnim ledom, kar kaže na njene strateške ambicije v Arktiki.

Kitajski predsednik Xi Jinping je izjavil, da so odnosi med Kitajsko in Rusijo najstabilnejši, najbolj zreli in strateško najpomembnejši med vsemi večjimi svetovnimi silami. Med srečanjem s predsednikom ruske dume Vjačeslavom Volodinom je Xi pohvalil njuno sodelovanje. Poleg tega bo Xi gostil vrh držav globalnega juga, na katerem naj bi se udeležili tudi Vladimir Putin in Narendra Modi, kar bo predstavljalo močan izraz solidarnosti v času naraščajočih globalnih napetosti.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izrazil nezadovoljstvo zaradi ruskega bombardiranja ameriške tovarne v Ukrajini. Med srečanjem s predsednikom Fife, Giannijem Infantinom, je Trump nakazal, da bi Putina rad povabil na svetovno prvenstvo v nogometu 2026 v ZDA. Medtem pa Pepe Escobar v članku na ZeroHedge analizira geopolitične napetosti med Evropo in Evrazijo, pri čemer izpostavlja ponižanje Evropske unije.

Nemško gospodarstvo je v drugem četrtletju doživelo večji padec, kot je bilo pričakovano, saj se je BDP zmanjšal za 0,3 %. K temu so prispevali predvsem prekinitev dobave ruskega plina in posledice vojne v Ukrajini. To ni osamljen primer, saj je nemško gospodarstvo v zadnjih šestih četrtletjih že beležilo negativne rezultate.

Članki na portalih zerohedge.com in nemosnewsnetwork.com opozarjajo, da bi Bližnji vzhod lahko postal odločilno bojišče v morebitni tretji svetovni vojni. Avtor Nick Giambruno poudarja, da so svetovni redi ustaljeni sistemi, skozi katere velike sile določajo pravila igre in strukturirajo mednarodne politične odnose.

Evropske države morajo okrepiti svojo neodvisnost od Združenih držav Amerike in prevzeti večjo odgovornost pri zagotavljanju varnosti Ukrajine, da bi se učinkovito zoperstavile imperialistični politiki Vladimirja Putina. Podpredsednik ZDA, J.D. Vance, je poudaril, da bi morala Evropa, kot celina, prevzeti večji del bremena pri zagotavljanju varnosti Ukrajine.

Po tem, ko so Združene države Amerike zvišale carine na indijsko blago, je Kitajska povečala nakupe ruske nafte. Hkrati pa se Kitajska in Indija zbližujeta, saj Kitajska zagotavlja Indiji dobavo gnojil in mineralov, medtem ko na skupni meji vlada mir. Te spremembe v trgovinskih odnosih in geopolitiki potekajo v ozadju pogovorov med Putinom in Trumpom, ki pa niso privedli do podobnih ukrepov proti Kitajski.

Kijev je zavrnil zahteve ruskega predsednika Vladimirja Putina glede uradnega statusa ruskega jezika v Ukrajini in priznavanja Moskovskega patriarhata. Viktor Jerofejev, znan ruski pisatelj, je bil opisan kot osebnost triumfa in tragikomedije.

Članki obravnavajo geopolitične posledice morebitnega dogovora med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Medtem ko Phillip O'Brien poudarja, da Trump normalizira odnose s Putinom, ne glede na Putinove poteze, HealthRanger na spletni strani sgtreport.com trdi, da Evropa aktivno poskuša preprečiti pogovore med Trumpom in Putinom o miru. Članek nakazuje, da se Evropa boji izgube vpliva ali drugačnih prioritet v primeru dogovora med ZDA in Rusijo.

Članki poročajo o srečanju med predsednikoma ZDA in Rusije na Aljaski, ki ga je Jens Berger ocenil kot pozitivnega. Kljub temu v zahodnoevropskih prestolnicah in nemških medijih prevladuje mešanica zavračanja in užaljenosti, saj se počutijo izpuščene. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropska unija in Ukrajina poskušali preprečiti dogovor med Rusijo in ZDA, vendar jim to ni uspelo.

Pepe Escobar v svojih analizah, objavljenih na različnih spletnih mestih, razpravlja o kompleksnih geopolitičnih igrah, ki se odvijajo po svetu, s posebnim poudarkom na Aljaski in njeni strateški pomembnosti. Pri tem uporablja metaforične primerjave z liki iz hladne vojne, kot je Goldfinger, da bi ponazoril trenutne napetosti med različnimi akterji, vključno z državami, kot so Kitajska in Rusija.

Članki na uncutnews.ch in tkp.at obravnavajo kompleksno geopolitično situacijo, pri čemer primerjajo Donalda Trumpa z likom Goldfingerja iz obdobja hladne vojne, zlasti v povezavi z dogajanjem na Aljaski. Poudarek je na pomembnosti Aljaske in prikritih političnih igrah, ki se tam odvijajo.

Evropska komisija vztraja, da vprašanja carin in Ukrajine niso povezana, medtem ko ZDA še niso izvedle dogovora iz julija. Hkrati pa v Armeniji obstaja bojazen glede morebitnega prevzema nadzora nad koridorjem Syunik s strani ameriških sil. Medtem naj bi vrh v Aljaski nakazoval vrnitev k ekskluzivnim pogovorom o delitvi vplivnih območij, pri čemer naj bi bili Evropa in Ukrajina izključeni iz odločanja o njuni usodi.

Norveški naftni sklad je prodal svoje naložbe v Izraelu, vključno z naložbami v obrambni industriji. Sklad, znan po svojem etičnem investicijskem pristopu, bi lahko v prihodnje prodal še več izraelskih naložb.

Prihaja teden, ko bodo trgi pozorno spremljali objavo indeksa cen življenjskih potrebščin (CPI) in indeksa cen proizvajalcev (PPI) v ZDA, ki bosta vplivala na tržno razpoloženje. V članku InsideOver pa so analizirali vpliv mednarodnih odnosov, pri čemer so posebej izpostavili, da ima Velika Britanija interes ohranjati določeno stopnjo nestabilnosti v Evropi za lastno korist.

Iran je sprva nasprotoval načrtovanemu koridorju v Armeniji, ki ga je podpiral Donald Trump, a se zdi, da zdaj spreminja svoje stališče. Vendar pa iranski predsednik Masoud Pezeshkian opozarja Armenijo pred morebitno ameriško strategijo, ki stoji za tem koridorjem, ki bi povezal Azerbajdžan z njegovo eksklavo blizu iranske meje. Iranski uradniki so o tem vprašanju govorili z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom.

Kitajski in ruski agenti naj bi plačevali vplivneže na družbenih omrežjih v Afriki, da bi širili protiameriška sporočila po svetu. Po mnenju medijskih strokovnjakov je bila administracija nekdanjega predsednika Trumpa pogosta tarča teh aktivnosti. Članki poročajo o teh prizadevanjih, ki naj bi bili usmerjeni v vplivanje na javno mnenje.