APDEJT.si

Donald Trump, odkar je ponovno postal predsednik ZDA, načrtuje zakon, ki bi sankcioniral države, ki trgujejo z Rusijo. Kitajska pa je v tem času povečala svojo podporo Rusiji, predvsem v kontekstu vojne v Ukrajini.

Francija je kljub vojni v Ukrajini obnovila pošiljke predelanega urana v Rusijo. Tovorna ladja je iz Dunkerqua odplula proti Rusiji, kar je sprožilo kritike Greenpeace, ki izvoz označuje kot 'sramotnega'. Gorivo bo predelano v ruski tovarni, ki nima konkurence v svetu, in nato uporabljeno v francoskih jedrskih elektrarnah. Gre za prvo tovrstno pošiljko po prekinitvi leta 2022, ki jo je odredila francoska vlada.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal ostre sankcije proti državam, ki trgujejo z Rusijo. Republikanci pripravljajo zakonodajo, ki bi sankcionirala države, ki poslujejo z Rusijo, pri čemer bi se na seznamu lahko znašel tudi Iran. Trump je poudaril, da bo vsaka država, ki posluje z Rusijo, deležna zelo ostrih sankcij.

Predsednik Trump pripravlja znižanje carin in nove trgovinske sporazume z namenom znižanja cen živil. Medtem pa podatkovni analitik CNN Harry Enten opozarja, da se Trumpove gospodarske številke slabšajo zaradi naraščajoče inflacije, kar bi lahko negativno vplivalo na njegovo podporo.

Združene države in Švica sta dosegli trgovinski sporazum, v skladu s katerim bodo švicarski uvozi v Ameriko obdavčeni z znižano 15-odstotno dajatvijo, so sporočili uradniki. Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je dejal, da je administracija »v bistvu dosegla dogovor«.

Donald Trump je izjavil, da bi prihodki od carin lahko pomagali zmanjšati nacionalni dolg ZDA, medtem ko kritiki opozarjajo, da so Trumpovi trgovinski sporazumi lahko škodljivi. Kitajska je začasno odpravila prepoved izvoza določenih izdelkov v ZDA, kar kaže na spremembe v globalnih dobavnih verigah in ponovnem oboroževanju Evrope.

Donald Trump je napovedal, da bo "vsakomur razen bogatim" izplačal stimulativne čeke v višini 2.000 dolarjev, povezanih s tarifami. Hkrati je kritiziral Vrhovno sodišče zaradi preverjanja njegovih pristojnosti glede uvedbe carin in napadel tiste, ki nasprotujejo njegovi trgovinski politiki, označil jih je za "bedake". Njegova ideja o 50-letni hipoteki je naletela na negativen odziv strokovnjakov, ki opozarjajo na visoke stroške.

Analitiki ocenjujejo, da Trumpova nepredvidljivost pri trgovinskih sporih in izvoznih omejitvah destabilizira Peking, ki se že sooča z gospodarskimi težavami. Medtem so ZDA začele testiranje jedrskega orožja, pri čemer je bil dosežen dogovor s Kitajsko o znižanju carin in ponovnem nakupu ameriškega soje. Kitajski zunanji minister Wang Yi je opozoril na prihajajoči multipolarni svet in pozval k prekinitvi politizacije gospodarskih in trgovinskih vprašanj.

Kitajska je uvedla nove izvozne omejitve za antimon, volfram in srebro. Ta poteza je prišla po tem, ko je Trump napovedal trgovinski sporazum s Kitajsko, ki naj bi odpravil omejitve izvoza redkih zemeljskih mineralov. Nova ureditev vzbuja vprašanja o trdnosti dogovora med državama.

Ekonomist Luis Angeles kritizira carinsko politiko Donalda Trumpa, saj meni, da trgovinski primanjkljaj ZDA ni nujno negativen. V Kanadi pa se medtem povečuje proračunski primanjkljaj, kar vzbuja zaskrbljenost glede vladnega pristopa k javnim investicijam in morebitnim rezom v ključne storitve.

Predsednik Donald Trump je znižal carine na kitajsko blago, povezano s fentanilom, s 20 % na 10 %, po srečanju s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Znižanje carin je odziv na zavezo Kitajske, da bo ukrepala proti sintetični opioidni krizi.

Rick Woldenberg, izvršni direktor podjetja Learning Resources, je vložil tožbo proti bivšemu predsedniku Donaldu Trumpu pri vrhovnem sodišču Združenih držav Amerike. Woldenberg trdi, da je Trump z uporabo Zakona o mednarodnih gospodarskih izrednih pooblastilih iz leta 1977 (International Economic Emergency Powers Act) nezakonito uvedel carine na uvoženo blago brez soglasja kongresa. Po besedah Woldenberga te carine podjetju povzročajo milijonske izgube in ovirajo poslovne odločitve.

Po srečanju med Xi Jinpingom in Donaldom Trumpom je Kitajska sprejela konkretne ukrepe za izvajanje trgovinskega dogovora. Trump je od Xija pridobil nekaj obljub, vendar ni uspel doseči temeljne revizije kitajske trgovinske politike. Obe strani ostajata odvisni druga od druge, vendar sta pridobili nekaj časa z začasno ustavitvijo carin.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da države ne postanejo srečnejše, če preprečujejo svojim vodilnim podjetjem, da bi osvajala nove trge. Hkrati pa je francoska Narodna skupščina sprejela amandmaje, ki zvišujejo davke multinacionalnim korporacijam.

Kitajska si kupuje manevrski prostor v trgovinskem sporu z ZDA, pri čemer se osredotoča na EU. Zaradi prevlade na področju redkih zemelj in odvisnosti Nemčije od uvoza mikročipov ima Peking trenutno prednost. Volkswagen je zagrozil s popolno ustavitvijo proizvodnje, če bi Kitajska prepovedala izvoz nujno potrebnih redkih zemelj. Nemčiji in EU bi bilo priporočljivo, da se spomnita na tržno usmerjene vrline in strateško inteligenco.

Kitajska naj bi začasno ustavila preiskave, usmerjene v ameriška podjetja, ki so vključena v dobavno verigo polprevodnikov, in izdala licence izvoznikom redkih zemelj in drugih mineralov, ključnih za visokotehnološke industrije. To informacijo je sporočila Bela hiša.

ZDA so zagrozile s povišanjem carin na kitajsko blago, če Kitajska ne bo izpolnila svojih obveznosti, vključno z ustavitvijo izvoza redkih zemelj in ukrepanjem proti pretoku fentanila v ZDA. Ameriški finančni minister Scott Bessent je dejal, da so ZDA pripravljene na ukrepe, če Peking ne bo spoštoval dogovorov.

Turške rafinerije so zmanjšale uvoz ruske nafte, da bi se izognile ameriškim sankcijam in ohranile dostop do evropskih trgov. Največji turški proizvajalci goriva iščejo alternativne dobavitelje nafte, potem ko so ZDA uvedle nove omejitve za ruska naftna podjetja, kot sta Rosneft in Lukoil. Rafinerija SOCAR Turčija je decembra kupila štiri pošiljke nafte iz Iraka, Kazahstana in drugih držav.