Izraelske oborožene sile so v petek zgodaj zjutraj izvedle obsežno operacijo na zasedenem Zahodnem bregu, med katero so v mestu Nablus pridržale Hijam Ajaš, vdovo nekdanjega voditelja gibanja Hamas Jahje Ajaša. Po navedbah lokalnih virov so vojaki vdrli v njen dom v severnem delu mesta, ga preiskali in povzročili gmotno škodo, preden so jo odpeljali v pripor. Operacija je bila del širše kampanje, ki je vključevala vdore v več mest in vasi, kjer so izraelske sile izvajale aretacije in terenska zaslišanja. Poleg aretacije v Nablusu so poročali o množičnih pridržanjih na območju Hebrona, kjer so vojaki zaustavili in zaslišali več deset mladih moških. Poročila navajajo, da so izraelske sile v zadnjih urah stopnjevale prisotnost na celotnem ozemlju Zahodnega brega, kar je povzročilo napetosti med lokalnim prebivalstvom. Pridržanje vdove nekdanjega visokega poveljnika brigad Al Kasam, ki je bil ubit sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, predstavlja simbolno pomembno potezo v trenutnem varnostnem kontekstu. Palestinski mediji izpostavljajo, da se kampanja aretacij izvaja pod pretvezo zagotavljanja varnosti, medtem ko lokalni prebivalci opozarjajo na kršitve človekovih pravic in nepotrebno uporabo sile pri hišnih preiskavah. Izraelska vojska se o specifičnih razlogih za pridržanje Hijam Ajaš še ni uradno izrekla, vendar se dejanje umešča v širši okvir operacij proti posameznikom, povezanih z gibanjem Hamas ali njegovimi zgodovinskimi osebnostmi.

Iranska policija je v mestu Šahrud pridržala posameznika, ki naj bi prek različnih kanalov spodbujal prebivalce k sodelovanju pri nemirih in povzročanju splošnega razdvajanja. Poveljnik policije v Šahrudu je potrdil, da so osumljenca identificirali in aretirali, preden bi mu uspelo povzročiti večje motnje javnega reda in miru. Po navedbah organov pregona je oseba delovala z namenom destabilizacije lokalnega okolja in ogrožanja splošne varnosti prebivalcev. Operacija je bila izvedena po temeljitem spremljanju dejavnosti, ki so po mnenju policije kazale na načrtovano motenje javnega reda. Čeprav podrobnosti o identiteti ali morebitni pripadnosti določenim skupinam niso bile razkrite, lokalne oblasti poudarjajo, da bodo še naprej strogo ukrepale proti vsem oblikam pozivanja k nezakonitim dejavnostim ali uličnemu nasilju. Incident se uvršča v širši okvir prizadevanj iranskih varnostnih sil za preprečevanje civilnih protestov in protivladnih aktivnosti.

Iranske oblasti so v provinci Lorestan, natančneje v mestu Nurabad, pridržale sedem oseb, ki jih označujejo za oborožene vodje nedavnih nemirov. Po navedbah uradnih virov so bili osumljenci med aretacijo opremljeni z različnimi vrstami orožja, kar naj bi dokazovalo njihovo aktivno vlogo pri organizaciji nasilnih protestov v regiji. Aretacije so del širše varnostne operacije, s katero želi teheranski režim zadušiti protivladne proteste, ki se vrstijo po vsej državi. Državni mediji so objavili videoposnetke zajetja, s čimer želijo v javnosti utrditi podobo o tuji vpletenosti in nasilni naravi protestnikov, ki jih uradno imenujejo 'izgredniki'. Lokalne oblasti v Lorestanu so potrdile, da se operacije za identifikacijo in prijetje preostalih organizatorjev nadaljujejo. Incident v Nurabadu odraža stopnjevanje napetosti v zahodnem delu Irana, kjer so varnostne sile v zadnjih dneh znatno okrepile svojo prisotnost in nadzor nad prebivalstvom.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

Iranska policija je v kraju Malard, natančneje na trgu Golha v soseski Marlik, identificirala in pridržala 18-letnega moškega. Po navedbah lokalnih organov pregona so mladeniča ujeli med dejanjem vandalizma, ko je s kamenjem napadel policijsko vozilo. Oblasti so dogodek označile za delo »prevaranega posameznika«, ki je skušal izvajati sabotažo. Po aretaciji so bili objavljeni prvi videoposnetki osumljenca v spremstvu policije. Pridržanje so izvedli pripadniki enote za javno varnost, ki so mladeniča spremljali med operativnim posegom na terenu. Incident se je zgodil v času poostrenega nadzora, osumljenec pa se trenutno nahaja v policijskem pridržanju zaradi obravnave kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari in napada na uradno osebo.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Venezuelski zunanji minister se je v uradnem sporočilu javno zahvalil Iranu za njegovo neomajno podporo in diplomatska prizadevanja za izpustitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Venezuelska stran je izpostavila pomen solidarnosti med državama v času političnih pretresov, ko Teheran aktivno poziva k osvoboditvi venezuelskega voditelja, ki so ga po navedbah venezuelskih oblasti nezakonito pridržali oziroma ugrabili. Diplomatska zahvala poudarja vse močnejše zavezništvo med Caracasom in Teheranom, ki temelji na skupnem nasprotovanju pritiskom zahodnih sil. Iranska stran je v mednarodni javnosti večkrat zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, kar so venezuelski uradniki označili za ključno dejanje v boju za suverenost države. Odnosi med državama se v zadnjem obdobju še dodatno poglabljajo na področju političnega sodelovanja in vzajemne pomoči pri vprašanjih mednarodne legitimnosti.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Izraelska vojska je v začetku tedna izvedla tri nove vdore na ozemlje južnosirske pokrajine Kunejtra, kjer je po poročanju lokalnih medijev in Sirskega observatorija za človekove pravice (SOHR) prišlo do novih kršitev sirske suverenosti. Operacija je vključevala več oklepnih vozil, ki so prodrla na območje med vasema Saida al-Hanout in al-Razaniya. Po zadnjih dostopnih informacijah so izraelske enote med vdorom aretirale štiri mlade moške in jih odvedle na območje pod njihovim nadzorom. Ti dogodki predstavljajo stopnjevanje napetosti na razmejitvenem območju, kjer Izrael v zadnjih dneh pogosteje izvaja kopenske vdore in aretacije. Po navedbah virov so bile v operacijo vključene specializirane enote z vojaškimi vozili, ki so prestopile mejo pod pretvezo zagotavljanja varnosti na obmejnem pasu. Sirski državni mediji tovrstna dejanja označujejo za agresijo na njihovo državno ozemlje. Najnovejši incidenti so neposredno povezani s širšim povečanjem izraelskih vojaških aktivnosti v regiji, ki smo jim priča od začetka januarja. Ti vdori se časovno ujemajo z izraelskimi operacijami v sosednjem Libanonu, kar kaže na koordinirano vojaško strategijo Izraela za nevtralizacijo domnevnih groženj vzdolž celotne severne in vzhodne meje. Sirske oblasti zaenkrat niso neposredno vojaško odgovorile na vdore, vendar je situacija na terenu ostala izjemno napeta.

V vasi Arab al-Rashaida, ki leži vzhodno od Betlehema na okupiranem Zahodnem bregu, sta bila v torkovem napadu izraelskih naseljencev s strelnim orožjem ranjena dva palestinska prebivalca. Po poročanju lokalnih virov in predsednika vaškega sveta Džume Rashaide so napadalci na prebivalce streljali z ostrim strelivom, pri čemer sta osebi utrpeli poškodbe noge in roke. Obe žrtvi so prepeljali v zdravstveni dom na zdravljenje. Izraelske varnostne sile, ki so posredovale ob napadu, so po dogodku aretirale dva Palestinca, namesto da bi ukrepale proti napadalcem. Poročila navajajo, da so bili v incident vpleteni tudi pripadniki izraelske vojske, ki so uporabili silo proti lokalnemu prebivalstvu. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti na okupiranem ozemlju, kjer palestinske skupnosti vse pogosteje poročajo o nasilju naseljencev, ki ga pogosto spremlja prisotnost ali neposredno sodelovanje izraelskih oboroženih sil. Razmere na območju Betlehema ostajajo nestabilne, saj gre za enega izmed številnih tovrstnih incidentov v zadnjem obdobju.

Vrhovni poveljnik iranske policije, general Ahmad Reza Radan, je v nedavnem nagovoru napovedal odločno ukrepanje proti vsem posameznikom, ki bi kakor koli ogrožali javno varnost v državi. Radan je poudaril, da policijske sile pod njegovim vodstvom ne bodo tolerirale nikakršnih dejanj, ki bi povzročala nestabilnost, in da se bo proces identifikacije ter aretacij povzročiteljev nemirov nadaljeval z nezmanjšano hitrostjo. General je v svoji izjavi jasno začrtal smernice prihodnjega delovanja varnostnih organov, pri čemer je izpostavil, da bodo vsi kršitelji reda privedeni pred roko pravice in ustrezno kaznovani. Iranski uradniki takšne ukrepe pogosto utemeljujejo kot nujne za ohranjanje miru, medtem ko mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo na strogo zatiranje opozicijskih glasov in protestnikov v državi. Napovedi generala Radana kažejo na nadaljevanje stroge varnostne politike iranskega režima v luči notranjih napetosti.

Izraelske oborožene sile so v sredo izvedle nove vdore na ozemlje južnosirske pokrajine Kunejtra, kjer so po poročanju lokalnih medijev in Sirskega observatorija za človekove pravice (SOHR) pridržale štiri mlade moške. Več izraelskih oklepnih vozil je prodrlo na območje med vasema Saida al-Hanout in al-Razaniya, kar predstavlja novo kršitev sirske suverenosti. Po navedbah poročevalcev so izraelske enote vdrle na podeželje in izvedle operacijo, ki stopnjuje napetosti na tem obmejnem območju. Operacija sledi nizu podobnih vdorov v zadnjih dneh, kar kaže na povečano vojaško dejavnost Izraela v bližini Golanske planote. Izraelske sile so s svojo prisotnostjo in aretacijami civilistov ponovno izzvale ostre odzive sirske strani, ki te poteze označuje za neposreden poseg v ozemeljsko celovitost države. SOHR poudarja, da se takšni incidenti na tem strateškem območju dogajajo vse pogosteje. Dogajanje v Kunejtri je tesno povezano s širšimi varnostnimi razmerami v regiji, kjer Izrael pogosto izvaja preventivne operacije proti domnevnim grožnjam na sirskem ozemlju. Zadnji vdor in aretacije štirih moških dodatno zapletajo že tako krhko premirje na razmejitveni črti. Sirski državni organi so incident obsodili kot nesprejemljivo kršitev mednarodnega prava.

Iranska obveščevalna služba je v severni provinci Mazandaran izvedla obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržali deset članov domnevne protiuunitarne in separatistične mreže. Po poročanju lokalnih medijev so aretirani povezani s kanalom na platformi Telegram, ki se ukvarja z indetifikacijo in preganjanjem domnevnih sodelavcev režima. Operacija se je osredotočila predvsem na zahodni del province, vključno z mestom Čalus. Uradni viri navajajo, da so pridržani delovali v okviru organizirane mreže, ki je spodbujala nemire in separatistične težnje. Iranske oblasti so skupino označile za sovražno in delujočo proti nacionalni varnosti, kar je pogosta formulacija pri pregonu opozicijskih aktivistov ali digitalnih odporniških skupin. Identiteta pridržanih oseb in specifične obtožbe še niso bile javno razkrite, vendar se akcija razume kot del širšega zatiranja opozicije v regiji.