Izraelske oborožene sile so v soboto izvedle vrsto zračnih in kopenskih napadov na različne predele območja Gaze, pri čemer so po navedbah palestinskih zdravstvenih virov ubile najmanj tri osebe. Incidenti predstavljajo novo resno kršitev dogovora o prekinitvi ognja, ki z določenimi odstopanji velja od lanskega oktobra. Po poročanju palestinske tiskovne agencije WAFA je bil med žrtvami tudi moški, ki ga je izraelski brezpilotni letalnik zadel v bližini krožišča Bani Suhejla. Poleg neposrednih letalskih napadov so izraelske enote uporabile tudi strojnično streljanje na civilna območja in artilerijsko obstreljevanje. Poročila kažejo, da Izrael v zadnjih treh tednih vztrajno širi območja pod svojim nadzorom znotraj enklave. Delež ozemlja pod nadzorom izraelskih sil se je v tem kratkem obdobju povečal s 53 na več kot 60 odstotkov, kar vključuje tudi razširitev tako imenovane rumene linije. Najnovejše stopnjevanje nasilja se dogaja v času, ko humanitarne organizacije opozarjajo na vse slabše razmere na terenu. Kljub uradno veljavnemu premirju so v zadnjih dneh poročali o več napadih, ki so zahtevali žrtve med civilisti, medtem ko se izraelske operacije osredotočajo na severni del enklave in območja, ki so bila predhodno označena za varne cone. Mednarodna skupnost ob tem opozarja na nujnost spoštovanja dogovorov o nenasilju.

Ministrstvo za zdravje v Gazi je v petek sporočilo, da je bilo v zadnjih 24 urah v bolnišnice v palestinski enklavi prepeljanih 14 smrtnih žrtev in 17 poškodovanih oseb. Po poročanju lokalnih oblasti se število žrtev še naprej povečuje kljub določenim prizadevanjem za stabilizacijo razmer na terenu. Uradno poročilo navaja, da je od razglasitve prekinitve ognja 11. oktobra skupno število ubitih naraslo na 439, medtem ko je bilo poškodovanih 1.223 ljudi. Poleg tega so reševalne ekipe izpod ruševin v tem obdobju potegnile 688 trupel, kar kaže na visok obseg uničenja stanovanjskih in javnih objektov v regiji. Zdravstvene oblasti opozarjajo na izredno težke razmere v bolnišnicah, ki se spopadajo s pomanjkanjem nujnih medicinskih pripomočkov in nenehnim dotokom ranjencev. Podatki odražajo nadaljevanje humanitarne krize v Gazi, kjer civilno prebivalstvo ostaja ujeto sredi dolgotrajnega konflikta med palestinskimi silami in izraelsko vojsko.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Po novih poročilih je v izraelskih napadih v Gazi umrlo najmanj 13 ljudi, med njimi pet otrok. Civilna zaščita Gaze poroča, da so bili ubiti v napadu z dronom. Hamas je izjavil, da napadi potrjujejo, da Izrael ne spoštuje premirja.

Sorodnik 11-letne Hamse Housou je sporočil, da je deklico v Gazi ubil izraelski ogenj, skoraj tri mesece po začetku prekinitve ognja. Družina se je vrnila na območje, ki je bilo označeno kot varno.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

V sirskem mestu Alep so sile skupine PKK/YPG, ki delujejo tudi pod imenom SDG, izvedle serijo topniških in minometnih napadov na civilne objekte, v katerih so po zadnjih podatkih umrli najmanj štirje ljudje. Tarči napadov sta bili bolnišnica Zahi Azrak v četrti Bustan el-Baša in šola v soseski Yeni Süryan. Po poročanju lokalnih virov sta med ubitimi v bolnišnici najmanj dve ženski, medtem ko je bilo v napadih ranjenih še približno 15 civilistov, vključno z otrokom. Sirsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so vladne vojaške enote na napade odgovorile s ciljanjem izvorov ognja in lokacij, od koder so bili izstreljeni brezpilotni letalniki. Ministrstvo trdi, da so bili nekateri napadalni elementi v povračilnih ukrepih nevtralizirani. Zaradi incidentov so bile v prizadetih delih mesta zaprte prometne poti, razmere pa ostajajo napete, saj se spopadi med sirsko vojsko in kurdskimi silami na tem območju stopnjujejo.

V Alepu je prišlo do množičnega razseljevanja prebivalstva zaradi okrepljenih spopadov med sirsko vojsko in kurdskimi borci. Sirska vojska je napovedala prekinitev ognja, vendar so kurdski borci zavrnili poziv k umiku. V spopadih je umrlo 21 ljudi.

V severnem delu območja Gaze je bila v četrtek zjutraj ubitih 11-letna palestinska deklica Hamsa Nidal Huso, na katero so streljala izraelska vojaška vozila. Incident se je zgodil na območju Al Faluja, zahodno od begunskega taborišča Džabalija, kjer so izraelske sile izvajale vojaške operacije. Lokalni viri poročajo, da je bila deklica ustreljena zunaj neposrednega območja namestitve izraelske vojske, kar sproža dodatna vprašanja o okoliščinah dogodka. Izraelske obrambne sile so pred tem sporočile, da so na severu enklave izvedle napade, katerih tarča naj bi bil visoki poveljnik gibanja Hamas. Vojaške operacije v Džabaliji in okolici se sicer nadaljujejo s povečano intenzivnostjo, pri čemer poročila s terena navajajo nenehne zračne napade in prisotnost oklepnih enot. Humanitarne razmere na severu Gaze ostajajo kritične, saj so civilisti ujeti sredi spopadov med izraelsko vojsko in palestinskimi oboroženimi skupinami. Smrt deklice predstavlja nov primer civilnih žrtev v dolgotrajnem konfliktu, ki se je ponovno razplamtel po oktobrskih dogodkih prejšnjega leta. Medtem ko Izrael trdi, da so njegovi napadi usmerjeni proti infrastrukturnim in vodstvenim strukturam Hamasa, palestinska stran opozarja na nesorazmerno uporabo sile v gosto naseljenih območjih, kjer največjo ceno plačujejo otroci in drugi neborečni prebivalci.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

V sirskem mestu Alep so izbruhnili siloviti spopadi med sirskimi vladnimi silami, Sirskimi demokratičnimi silami (SDF) in pripadniki skupine Hajat Tahrir al-Šam pod vodstvom Abuja Mohameda al-Džolanija, v katerih je bilo ubitih najmanj pet oseb, 55 pa je ranjenih. Zaradi zaostrenih razmer in neprekinjenega obstreljevanja, ki traja že tretji zaporedni dan, je svoje domove zapustilo več kot 3000 civilistov. Konflikt se je razširil predvsem na severne dele mesta, kjer prihaja do neposrednih spopadov za nadzor nad ključnimi soseskami. Napetosti med vpletenimi stranmi so povzročile obsežno humanitarno krizo v mestu, ki je že v preteklosti utrpelo ogromno škodo. Lokalne sirske sile poročajo o kaotičnih razmerah, saj se prebivalstvo umika z območij spopadov, kjer prevladujejo kurdske enote SDF in oborožene skupine pod Džolanijevim poveljstvom. Vojaške operacije so ohromile življenje v Alepu, število žrtev pa bi se po pričakovanjih lahko še povečalo. Najnovejše stopnjevanje nasilja predstavlja eno najresnejših kršitev premirja v zadnjem obdobju, kar dodatno destabilizira severni del Sirije. Spopadi med sirsko vojsko in silami SDF na eni strani ter islamističnimi milicami na drugi strani potrjujejo zapletenost varnostne situacije, kjer se interesi različnih vojaških frakcij znova krhajo na račun civilnega prebivalstva. Mednarodni opazovalci opozarjajo na nujnost zaustavitve sovražnosti, da se prepreči še večja begunska katastrofa.

Po izteku roka za umik civilistov je sirijska vojska začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, ki so bila razglašena za zaprta vojaška območja. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.