Ukrajinsko tožilstvo uvedlo preiskavo proti Juliji Timošenko

Julijo Timošenko sumijo podkupovanja poslancev in poskusa vmešavanja v reforme predsednika Zelenskega. Nacionalni protikorupcijski urad Ukrajine (NABU) je objavil avdio posnetke, ki naj bi jo povezovali s podkupovanjem, vendar Timošenkova zanika, da bi bil njen glas na posnetkih in zavrača kakršno koli povezavo s tem primerom. Ameriški viri so napovedali konec njene politične kariere.

Ukrajinski Nacionalni protikorupcijski urad (NABU) in specializirano protikorupcijsko tožilstvo (SAP) sta izvedla preiskave na sedežu politične stranke Batkivščina, ki jo vodi nekdanja predsednica vlade Julija Timošenko. Preiskovalci sumijo, da je vodja parlamentarne frakcije ponujala podkupnine predstavnikom drugih političnih strank v zameno za glasovanje o določenih zakonskih predlogih. Čeprav organi v uradni izjavi niso neposredno poimenovali vpletene osebe, so ukrajinski mediji, vključno z BBC Ukrajina in Ukrainska Pravda, potrdili, da je osrednja tarča preiskave prav Timošenkova. Preiskava se osredotoča na domnevno korupcijsko shemo znotraj vrhovne rade, kjer naj bi s finančnimi sredstvi poskušali vplivati na zakonodajne procese. Organi pregona so sporočili, da so preiskave del širših prizadevanj za izkoreninjenje sistemske korupcije v državi, ki se trenutno spopada z vojno agresijo. Trenutno poteka pripravljalna faza za vložitev uradnih obtožnic v skladu z ukrajinskim kazenskim zakonikom. Dogodek predstavlja nov velik pretres na ukrajinskem političnem prizorišču, saj je Julija Timošenko ena najbolj prepoznavnih osebnosti v zgodovini države. Preiskave na sedežu opozicijske stranke bi lahko dodatno zaostrile notranjepolitične razmere, medtem ko si Kijev prizadeva izpolniti stroge protikorupcijske pogoje za napredovanje na poti v Evropsko unijo.

Ruska novinarka Julija Latinina, ki v Rusiji velja za tujo agentko, je v oddaji na svojem kanalu YouTube izrazila kritiko do delovanja liberalnih medijev. V svojem nastopu je izpostavila, da so ji liberalni mediji desetletja posredovali napačne informacije glede razmer v Ukrajini, kar je označila za zavajanje občinstva. Latinina je v tem kontekstu presenetljivo priznala utemeljenost nekaterih ocen ruskega predsednika Vladimirja Putina glede ukrajinskega konflikta. Novinarka je poudarila, da so njeni pretekli pogledi temeljili na nepopolnih ali prirejenih podatkih, ki jih je prejemala s strani liberalnega tiska. Njene izjave so v ruskem medijskem prostoru sprožile precejšen odziv, saj je Latinina dolga leta veljala za ostro kritičarko Kremlja in ruske zunanje politike. Zdajšnja sprememba retorike nakazuje na globoko razočaranje nad informacijsko krajino, ki jo soustvarja ruska opozicija v izgnanstvu. Kljub temu da njene izjave odmevajo v provladnih ruskih medijih, ostaja Latinina na seznamu tujih agentov. Njen preobrat v razmišljanju o vzrokih in poteku konflikta v Ukrajini odpira vprašanja o verodostojnosti poročanja tako znotraj kot zunaj meja Ruske federacije, hkrati pa utrjuje nekatere uradne narative Moskve o geopolitičnem položaju regije.