Elon Musk v Iranu omogočil brezplačen dostop do satelitskega omrežja Starlink

Iran je dodatno podaljšal zaprtje svojega zračnega prostora za komercialne lete, kar je povzročilo motnje v globalnem letalskem prometu. Razlog za zaprtje ni bil uradno pojasnjen, vendar je do tega prišlo ob zaostrenih odnosih z ZDA.

Iranske varnostne sile so po večtedenskih množičnih protestih, ki so državo pahnili v najhujšo nestabilnost v zadnjih desetletjih, ponovno vzpostavile nadzor nad večjimi mesti. Po poročilih aktivistov in mednarodnih organizacij je režim v Teheranu uporabil skrajno nasilje, vključno z uporabo bojnega streliva, kar je po nekaterih ocenah povzročilo med 2.600 in celo 20.000 smrtnih žrtev. Da bi prikrili razsežnost represije, so oblasti 8. januarja 2024 uvedle skoraj popolno blokado spleta, kar je onemogočilo preverjanje informacij s terena. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij obljubil pomoč iranskim demonstrantom in zagrozil režimu s povračilnimi ukrepi, vendar se po zadnjih poročilih iz Bele hiše Washington odmika od možnosti neposrednega vojaškega posredovanja. Trump naj bi od svojih svetovalcev zahteval zagotovila, da bi morebiten napad povzročil takojšen propad režima in ne dolgotrajne vojne, česar pa mu obveščevalne službe trenutno ne morejo jamčiti. Medtem je Elon Musk aktiviral satelitsko omrežje Starlink, da bi protestnikom omogočil dostop do komunikacij, vendar iranske oblasti poskušajo signal onemogočiti z motenjem sistema GPS. Protesti so se začeli konec decembra zaradi katastrofalnega gospodarskega stanja, visoke inflacije in padca vrednosti valute, a so se hitro sprevrgli v politične zahteve po padcu teokratskega režima. Kljub brutalnemu zatrtju in številnim žrtvam med študenti, športniki in delavci, odpor po navedbah očividcev ostaja prisoten v obliki tihega državljanskega nepokorščine. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena med retorično podporo protestnikom in strahom pred novo vojno na Bližnjem vzhodu.

Število ubitih v vsesplošnih protestih v Iranu je po poročanju aktivistov naraslo na več kot 2.500, medtem ko so oblasti delno sprostile telekomunikacijsko blokado, ki je onemogočala klice v tujino. Po podatkih tiskovne agencije Human Rights Activists News Agency (HRANA) je do srede zjutraj število smrtnih žrtev doseglo vsaj 2.571, kar predstavlja najbolj krvavo zatiranje nemirov v državi po islamski revoluciji leta 1979. Iranska državna televizija je prvič uradno priznala žrtve in poročala o številnih »mučenikih«, vendar ni podala natančnih uradnih številk. Protesti, ki so se začeli konec decembra zaradi nezadovoljstva nad gospodarsko krizo in visoko inflacijo, so se hitro prelevili v upor proti teokratskemu režimu in vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju. Demonstracije so zajele vseh 31 provinc, režim pa se je odzval z uporabo brutalne sile in napovedjo javnih usmrtitev protestnikov, ki naj bi se začele v sredo. Mednarodna skupnost poroča o naraščajočem nasilju, nekateri viri pa navajajo celo drastično višje ocene žrtev, ki segajo do 20.000 ubitih. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal oster odziv Združenih držav Amerike v primeru nadaljnjega pobijanja protestnikov. V ameriškem senatu so se medtem razpltele razprave o morebitnih vojaških posegih; republikanski senator Markwayne Mullin je izrazil podporo napadom na režim, čeprav se je izogibal neposredni potrditvi politike menjave režima. Razmere v Iranu ostajajo izjemno napete, saj so grafiti in gesla na ulicah Teherana neposredno uperjeni proti samemu vrhu iranske oblasti.