Opozorila glede brazilskega BDP, finančne težave v Senegalu in slabe naložbe v Mehiki.
Objavljeno: 12. 8. 2025 13:35
12. avg 12:37
OPEC je ohranil napovedi rasti BDP Brazilije za leti 2025 in 2026, vendar opozarja na tveganje padca zaradi carin. Senegal se sooča s finančno krizo zaradi proračunskih primanjkljajev in naraščajočega zadolževanja, zaradi česar bo moral med leti 2025 in 2028 mobilizirati več kot 5.000 milijard frankov CFA na leto. V Mehiki pa le 3 % odrasle populacije vlaga v finančne trge, kar jo uvršča na zadnje mesto med državami OECD.
OPEC je ohranil napovedi rasti BDP Brazilije za leti 2025 in 2026, vendar opozarja na tveganje padca zaradi carin. Senegal se sooča s finančno krizo zaradi proračunskih primanjkljajev in naraščajočega zadolževanja, zaradi česar bo moral med leti 2025 in 2028 mobilizirati več kot 5.000 milijard frankov CFA na leto. V Mehiki pa le 3 % odrasle populacije vlaga v finančne trge, kar jo uvršča na zadnje mesto med državami OECD.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Čeprav novice neposredno ne vplivajo na Slovenijo, posredno nakazujejo na globalne gospodarske trende in izzive, s katerimi se srečujejo države pri upravljanju javnih financ in dolgov.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je znižal napovedi gospodarske rasti za Argentino in Tunizijo. Za Argentino je IMF znižal napoved za leto 2025 na 4,5 % in za leto 2026 na 4 %. Za Tunizijo pa IMF napoveduje 2,5-odstotno rast v letu 2025 in 2,1-odstotno rast v letu 2026.
Mehiška vlada je predlagala znatno povečanje proračuna za Ministrstvo za energijo (Sener) za leto 2026, in sicer za 86,9 odstotka, kar pomeni 267 milijard pesosov. Hkrati bo podpora Pemexu povzročila rekordno raven javnega dolga. Agencija za digitalno preobrazbo in telekomunikacije (ATDT) bo prejela najvišji proračun v zgodovini za regulatorja telekomunikacij, 3,852 milijarde pesosov. Kljub temu pa se AT&T verjetno ne bo udeležil prihajajoče dražbe frekvenc zaradi visokih stroškov in prevlade Telcela.
Afriška centralna banka (BEAC) napoveduje zmerno gospodarsko rast v državah Cémac v višini 2,6 % za leto 2025, pri čemer naj bi se naftni sektor zmanjšal, medtem ko naj bi ne-naftni sektor rahlo okreval. V Latinski Ameriki pa je prodaja avtomobilov med januarjem in avgustom 2025 presegla 3,8 milijona enot, kar je več kot v enakem obdobju leta 2024. V Mehiki je gospodarstvo pokazalo odpornost v prvem letu vlade Claudie Sheinbaum, pri čemer je BDP v prvi polovici leta narasel za 0,4 %.
Fundacija za aplikativne ekonomske študije (Fedea) predvideva, da bo Kastilja-La Mancha leto 2025 zaključila z 0,2-odstotnim primanjkljajem BDP, kar je v skladu s povprečjem avtonomnih skupnosti. Špansko ministrstvo za finance predlaga avtonomnim skupnostim, da cilj za primanjkljaj v letu 2026 omilijo na 0,1 %. Ministrica za finance María Jesús Montero je avtonomijam ponudila 0,1-odstotni primanjkljaj za obdobje 2026-2028, vendar je ta predlog že bil zavrnjen v kongresu.
Švedska vlada je napovedala proračun za leto 2026 v višini 80 milijard kron (8,5 milijarde dolarjev), s ciljem pospešiti gospodarsko rast pred splošnimi volitvami naslednji september. Proračun vključuje znižanje davkov v višini 46 milijard kron na delo, pokojnine in hrano, ter povečanje vojaške porabe. Zaradi močnega finančnega stanja države z nizkim javnim dolgom se Švedska razlikuje od drugih evropskih držav, ki se spopadajo z visokimi dolgovi. Cilj proračuna je okrepiti gospodarstvo in pridobiti volivce pred volitvami.
Javni dolg Romunije je julija 2025 narasel na 1.070,18 milijarde lejev, kar predstavlja 58,9 % BDP. Povečanje je posledica višjih posojil na srednji in dolgi rok, zunanji dolg pa je prvič presegel 547 milijard lejev, kot kažejo podatki Ministrstva za finance.
Čeprav novice neposredno ne vplivajo na Slovenijo, posredno nakazujejo na globalne gospodarske trende in izzive, s katerimi se srečujejo države pri upravljanju javnih financ in dolgov.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.