Ukrajina poskušala omiliti diplomatske odzive po napadu na Putinovo rezidenco
Objavljeno: 31. 12. 2025 8:56
Ukrajinske oblasti so po poročanju britanskega časnika Financial Times sprožile obsežne diplomatske aktivnosti, da bi zmanjšale negativne mednarodne posledice po poskusu napada z droni na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev se je znašel pod močnim mednarodnim pritiskom zaveznikov, ki izražajo zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti in morebitnih povračilnih ukrepov Moskve.
Ukrajinski uradniki so v izjavah za tuje medije in diplomatske kroge hitro zanikali neposredno vpletenost ali pa so poskušali dogodek prikazati v luči legitimne obrambe pred rusko agresijo. Kljub temu poročilo navaja, da so nekateri zahodni partnerji izrazili zadržanost do tovrstnih operacij globoko znotraj ruskega ozemlja, saj se bojijo nekontrolirane eskalacije konflikta. Diplomatska ofenziva Kijeva je tako usmerjena predvsem v zagotavljanje nadaljnje vojaške in politične podpore ob hkratnem pomirjanju strahov pred širitvijo vojne.
Izjave
"Kijev se je znašel pod močnim mednarodnim pritiskom po poskusu masovnega napada na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek je pomemben za Slovenijo kot članico EU in zveze NATO, saj vsako stopnjevanje napetosti med Ukrajino in Rusijo neposredno vpliva na evropsko varnostno arhitekturo. Morebitna destabilizacija diplomatske podpore Ukrajini bi lahko spremenila potek vojne, kar bi imelo dolgoročne posledice za slovensko zunanjo politiko in gospodarstvo, predvsem na področju energetske varnosti.
Rusko obrambno ministrstvo je objavilo dodatne video posnetke sestreljenega drona, ki naj bi bil uporabljen pri napadu na Putinovo rezidenco. Kitajski viri so izjavili, da je bil namen napada zaostriti pogoje za morebitna mirovna pogajanja. Visoka predstavnica EU Kaja Kallas je izrazila dvom v poročila o ukrajinskem napadu na rezidenco in menila, da gre za odvračanje pozornosti.
Predsednik Tadžikistana, Emomali Rahmon, je obsodil napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah načelnika ruskega generalštaba, Valerija Gerasimova, je Vladimir Putin ukazal razširitev varovalnega območja v Ukrajini do leta 2026. Pri tem naj bi ruske sile napredovale v severovzhodni Ukrajini. Po napadu na rezidenco ni bilo žrtev ali škode.
Luksemburški poslanec v Evropskem parlamentu Fernand Kartheiser je opozoril, da bi lahko ukrajinski napadi na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod povzročili resne ozemeljske in politične posledice za Kijev. Po njegovih navedbah tovrstne vojaške operacije ukrajinskih oboroženih sil ne oslabijo le trenutnih pogajalskih izhodišč Ukrajine, temveč lahko sprožijo povračilne ukrepe, ki bi vodili v izgubo dodatnih ozemelj. Kartheiser je poudaril, da imajo takšni napadi strateški in ne le simbolni pomen za prihodnost konflikta.
Evropski poslanec meni, da takšna dejanja vplivajo tudi na odnos z zahodnimi partnerji in na zmožnost države, da ohrani stabilen dialog o prihodnji pomoči in diplomatskih rešitvah. Po njegovem mnenju bi se lahko Ukrajina zaradi teh potez spopadala s poslabšanjem svoje vloge v morebitnih mirovnih pogajanjih, hkrati pa bi se povečalo tveganje za dodatno stopnjevanje napetosti na bojišču. Izjave prihajajo v času, ko se intenzivnost spopadov in napadov na strateško infrastrukturo na obeh straneh povečuje.
Finski politik Armando Memma iz konservativne stranke Zavezništvo svobode je kritiziral odziv Kaje Kallas na poročila o napadu ukrajinskih brezpilotnih letal na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Memma meni, da bi morala Kallas obsoditi napad, če se izkaže za resničnega.
Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v intervjuju za kanal YouTube Daniela Davisa izjavil, da bi poskus ukrajinskega napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina lahko sprožil silovit odziv Rusije. Po mnenju Martjanova bi se ruske oblasti zaradi teh dejanj lahko odločile, da ukrajinsko vodstvo obravnavajo kot teroristično organizacijo. Martjanov trdi, da bi povračilni ukrepi Moskve lahko povzročili popolno uničenje ukrajinske infrastrukture in državo vrnili v »kameno dobo«.
Analiza temelji na predpostavki, da je napad na predsedniško rezidenco v Novgorodski oblasti prestopil kritično točko v konfliktu. Moskva je napad z brezpilotnimi letalniki, ki se je zgodil konec decembra 2024, označila za neposreden poskus atentata na voditelja države. Martjanov poudarja, da bi takšne eskalacije s strani ukrajinskih oboroženih sil lahko popolnoma zaprle pot za diplomatska pogajanja in spremenile status same operacije v protiteroristično delovanje z neomejenimi sredstvi uničenja.
Ukrajinske oborožene sile so s 91 brezpilotnimi letalniki izvedle obsežen napad na rusko ozemlje, pri čemer so nekateri droni ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Napad se je časovno prekrival z obiskom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu na Floridi, kar so ruski analitiki in Kremelj označili za namerno provokacijo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je po incidentu napovedal zaostritev ruskega stališča do Ukrajine in poudaril, da bo Moskva v prihodnje posebno pozornost namenila neposrednemu dialogu z Washingtonom, saj Kijev po njihovem mnenju ne kaže pripravljenosti na razumno politično ravnanje.
Ruski strokovnjaki ocenjujejo, da Donald Trump zaradi napada verjetno ne bo dodatno kaznoval Kijeva, vendar pa bi dogodek lahko spremenil dinamiko reševanja konflikta. Analitiki domnevajo, da je bila operacija izvedena brez vednosti Bele hiše, morda ob podpori evropskih zaveznikov, kar bi lahko Trump razumel kot osebno spodkopavanje njegovih mirovnih prizadevanj. Kljub napetostim Moskva ohranja stike z novo ameriško administracijo, saj obe jedrski velesili priznavata svojo odgovornost za globalno stabilnost. Incident v Novgorodski oblasti je tako dodatno zapletel že itak napete odnose, medtem ko Rusija še naprej krepi svojo vojaško prisotnost in odgovarja na zahodne sankcije.
Dogodek je pomemben za Slovenijo kot članico EU in zveze NATO, saj vsako stopnjevanje napetosti med Ukrajino in Rusijo neposredno vpliva na evropsko varnostno arhitekturo. Morebitna destabilizacija diplomatske podpore Ukrajini bi lahko spremenila potek vojne, kar bi imelo dolgoročne posledice za slovensko zunanjo politiko in gospodarstvo, predvsem na področju energetske varnosti.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.