Demonstranta v Berlinu vdrla na območje iranskega veleposlaništva in snela zastavo

Iranske varnostne sile so v Teheranu in drugih mestih izvedle prve aretacije protestnikov, ki so se zbrali na ulicah zaradi nezadovoljstva z razmerami v državi. Po poročanju časnika Shargh so med pridržanimi najmanj štirje študenti teheranske univerze, vendar njihova trenutna lokacija in identiteta organov, ki so izvedli uhičenja, ostajata neznani. Študentska glasila so pred tem opozarjala, da so varnostne sile popolnoma obkolile univerzitetno območje. Uradni Teheran je za organizacijo protestov in spodbujanje nemirov obtožil tujino oziroma »tuje sovražnike«, s čimer režim tradicionalno opravičuje uporabo sile proti civilnemu prebivalstvu. Med protestniki je bilo v nekaterih mestih slišati tudi vzklike, ki so pozivali k vrnitvi monarhije oziroma šaha, kar dodatno zaostruje odnose med ljudstvom in islamskim vodstvom. Situacija v iranski prestolnici ostaja napeta, saj so nadzorne enote prisotne na vseh ključnih točkah zbiranja.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Britanska notranja ministrica Yvette Cooper je v ponedeljek uradno potrdila, da je vlada Združenega kraljestva na zagovor poklicala iranskega veleposlanika v Londonu. Odločitev je bila sprejeta kot neposreden odziv na nasilno ukrepanje iranskih oblasti proti tamkajšnjim protestnikom. Ministrica je ob tem napovedala uvedbo novih sankcij, ki so uperjene proti odgovornim za kršitve človekovih pravic in represivne ukrepe v državi. Cooperjeva je poslancem v spodnjem domu parlamenta pojasnila, da se je o nastalih razmerah že pogovarjala z iranskim zunanjim ministrom Abbasom Araghchijem. Britanska diplomacija s tem dejanjem izraža oster protest proti metodam, ki jih Teheran uporablja za zatiranje civilnega prebivalstva. Nove sankcije bodo po pričakovanjih omejile premoženje in potovanja ključnih iranskih uradnikov, ki so povezani z varnostnim aparatom. Ta diplomatska poteza predstavlja zaostritev odnosov med Londonom in Teheranom v času naraščajočih napetosti na Bližnjem vzhodu. Združeno kraljestvo s tem usklajuje svojo politiko z zahodnimi zavezniki, ki prav tako stopnjujejo pritisk na iranski režim zaradi nespoštovanja mednarodnih standardov na področju človekovih pravic in svoboščin.