Analitiki in javnost razdeljeni glede vpliva gospodarske politike Donalda Trumpa

Nekdanja podpredsednica ZDA Kamala Harris se je v Chicagu udeležila medverskega zajtrka v spomin na Martina Luthra Kinga ml., kjer je ameriške državljane pozvala k odločnemu odporu proti administraciji Donalda Trumpa. V svojem nagovoru je poudarila nujnost boja proti trenutnim politikam priseljevanja in pozvala k vztrajnosti pri varovanju demokratičnih vrednot. Medtem ko se v ozadju že omenjajo možnosti njene ponovne predsedniške kandidature leta 2028, se v Washingtonu stopnjujejo pritiski glede različnih notranjepolitičnih vprašanj. Predsednik Donald Trump je sprožil val ogorčenja med lastnimi volivci, ko je vložil prvi veto v svojem drugem mandatu. Veto je ustavil financiranje ključnega infrastrukturnega projekta v Koloradu, ki bi zagotovil pitno vodo kmetijskim skupnostim, kjer so podtalnice onesnažene z uranom in sevanjem. Republikanski župani in volivci so izrazili nevero nad predsednikovo odločitvijo, medtem ko demokrati trdijo, da gre za politično maščevanje zvezni državi, ki je niso vodili republikanci. Hkrati se pravosodna ministrica Pam Bondi sooča z obtožbami o zavlačevanju objave dokumentov v povezavi z afero Jeffreyja Epsteina, kar v kongresu sproža zahteve po imenovanju posebnega skrbnika. V Pensilvaniji se je medtem odprla nova fronta znotraj demokratskega tabora, saj je stranka Working Families Party (WFP) začela kampanjo za zamenjavo senatorja Johna Fettermana na prihodnjih primarnih volitvah. Očitajo mu, da je s podporo republikanskemu proračunu, ki je ukinil subvencije za zdravstveno zavarovanje (ACA), neposredno škodoval več kot pol milijona prebivalcem svoje zvezne države. Razprave o zdravstvenem varstvu tako ostajajo eno najbolj razdiralnih vprašanj v ameriški politiki, ki segajo vse do časa predsednika Harryja Trumana.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi naraščajočih kritik glede njegovega upravljanja gospodarstva in opaznega upada podpore med ključnimi demografskimi skupinami, vključno s srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci. Čeprav Trump trdi, da je ameriško gospodarstvo v »zlati dobi«, analize borznih indeksov za leto 2025 kažejo, da je bila rast ameriškega trga (MSCI USA Index) z 16,3 odstotka znatno nižja od svetovnega povprečja brez ZDA, ki je znašalo 29,2 odstotka. Hkrati so se napovedi za gospodarsko rast v letu 2026 poslabšale na 1,7 odstotka, medtem ko so pričakovanja glede inflacije narasla na 3 odstotke. Notranjepolitično se Trump spopada z uporom znotraj skupin, ki so mu leta 2024 pomagale do zmage. Voditelji latinskoameriških poslovnih združenj so v odprtem pismu opozorili, da množične deportacije in trda priseljenska politika uničujejo panoge, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in gostinstvo. Raziskave javnega mnenja kažejo, da kar 57 odstotkov pripadnikov srednjega razreda ne odobrava predsednikovega dela, kar povzroča nemir znotraj republikanske stranke pred vmesnimi volitvami, ki bodo potekale novembra 2026. Kljub temu Trump vztraja pri trditvah, da so podatki ponarejeni in da država pod njegovim vodstvom uspeva. Dodatno pozornost javnosti so pritegnile tudi predsednikove zasebne dejavnosti. Trump je na razkošni silvestrski zabavi v Mar-a-Lagu za 2,75 milijona dolarjev na dražbi prodal portret Jezusa Kristusa, medtem ko poročila o njegovih športnih aktivnostih razkrivajo, da je v letu 2025 golf igral kar 88-krat. Ti stroški, ki jih krijejo davkoplačevalci, so dosegli rekordnih 110,6 milijona dolarjev, kar kritiki izpostavljajo kot simbol odtujenosti od težav običajnih državljanov, ki se spopadajo z visokimi življenjskimi stroški.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.