Kritike in analize Trumpovih pogajalskih strategij ter gospodarskih ukrepov

Nekdanja podpredsednica ZDA Kamala Harris se je v Chicagu udeležila medverskega zajtrka v spomin na Martina Luthra Kinga ml., kjer je ameriške državljane pozvala k odločnemu odporu proti administraciji Donalda Trumpa. V svojem nagovoru je poudarila nujnost boja proti trenutnim politikam priseljevanja in pozvala k vztrajnosti pri varovanju demokratičnih vrednot. Medtem ko se v ozadju že omenjajo možnosti njene ponovne predsedniške kandidature leta 2028, se v Washingtonu stopnjujejo pritiski glede različnih notranjepolitičnih vprašanj. Predsednik Donald Trump je sprožil val ogorčenja med lastnimi volivci, ko je vložil prvi veto v svojem drugem mandatu. Veto je ustavil financiranje ključnega infrastrukturnega projekta v Koloradu, ki bi zagotovil pitno vodo kmetijskim skupnostim, kjer so podtalnice onesnažene z uranom in sevanjem. Republikanski župani in volivci so izrazili nevero nad predsednikovo odločitvijo, medtem ko demokrati trdijo, da gre za politično maščevanje zvezni državi, ki je niso vodili republikanci. Hkrati se pravosodna ministrica Pam Bondi sooča z obtožbami o zavlačevanju objave dokumentov v povezavi z afero Jeffreyja Epsteina, kar v kongresu sproža zahteve po imenovanju posebnega skrbnika. V Pensilvaniji se je medtem odprla nova fronta znotraj demokratskega tabora, saj je stranka Working Families Party (WFP) začela kampanjo za zamenjavo senatorja Johna Fettermana na prihodnjih primarnih volitvah. Očitajo mu, da je s podporo republikanskemu proračunu, ki je ukinil subvencije za zdravstveno zavarovanje (ACA), neposredno škodoval več kot pol milijona prebivalcem svoje zvezne države. Razprave o zdravstvenem varstvu tako ostajajo eno najbolj razdiralnih vprašanj v ameriški politiki, ki segajo vse do časa predsednika Harryja Trumana.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.