Kitajska pritiska na britansko univerzo zaradi raziskav o Xinjiangu

Britanska kraljica Camilla je v intervjuju za britansko javno radiotelevizijo BBC prvič javno spregovorila o travmatični izkušnji iz svoje mladosti, ko je bila tarča napada na vlaku. Kraljica je opisala dogodek, med katerim jo je neznani moški fizično napadel, ona pa se mu je odločno uprla. V pogovoru se je spominjala predvsem občutkov močnega gneva, ki jih je čutila ob tistem dogodku, in poudarila pomen odziva na nasilje. Intervju, ki ga je v javnost posredovala tiskovna agencija Reuters, razkriva osebno plat monarhinje, ki se sicer aktivno zavzema za pomoč žrtvam nasilja in ozaveščanje o tej problematiki. Kraljičino razkritje je sprožilo precejšnjo pozornost v britanski javnosti, saj gre za redek primer tako neposrednega deljenja osebnih in ranljivih izkušenj s strani visokega člana kraljeve družine. Namen objave je bil med drugim spodbuditi druge žrtve k pogovoru o svojih izkušnjah.

Nekdanji kitajski uradnik Li Chuanliang, ki je pred leti pobegnil v ZDA in postal disident, je še vedno pod nadzorom Pekinga. Kitajska naj bi s pomočjo vse močnejše nadzorne tehnologije, ki vključuje tudi tehnologijo iz ZDA, krepila svojo moč doma in povečevala nadzor v tujini.

Kitajska je znatno okrepila svoje dejavnosti v arktični regiji, kar predstavlja nove vojaške in strateške izzive za Združene države Amerike ter njihove zaveznike. Po poročanju ameriškega časnika Wall Street Journal je Kitajska poleti prvič napotila raziskovalno podmornico pod debel arktični led, kar Washington interpretira kot poskus širjenja vpliva pod krinko znanstvenega raziskovanja. Peking se vse pogosteje označuje za „bližnje-arktično državo“, čeprav nima ozemeljskega stika z regijo, ter pospešeno vlaga v infrastrukturo in tehnologijo za delovanje v ekstremnih razmerah. Ameriški obrambni strokovnjaki opozarjajo, da se vojaška grožnja na severu hitro stopnjuje, saj bi lahko Kitajska regijo uporabila za namestitev nadzornih sistemov ali celo podmornic z balističnimi raketami. Ta razvoj dogodkov sledi obdobju povečanih napetosti v Indo-pacifiški regiji in trgovinskih sporov med svetovnima velesilama, kar kaže na širjenje kitajskih ambicij iz tradicionalnih azijskih sfer v globalno strateško območje Arktike, kjer ZDA in zaveznice v okviru Nata branijo svoje severne meje.