Kitajska prepovedala uvoz naprednih čipov Nvidia H200

Kitajsko ministrstvo za trgovino je 8. marca napovedalo uradno preiskavo prevzema kitajskega zagonskega podjetja za umetno inteligenco Manus, ki ga namerava kupiti ameriška korporacija Meta. Kitajske oblasti bodo preverile skladnost posla z veljavno zakonodajo, kar po mnenju analitikov kaže na močno zaostritev nadzora nad izvozom občutljivih tehnologij umetne inteligence. Postopek preverjanja bi lahko trajal do šest mesecev, kar bi znatno upočasnilo ali celo ogrozilo izvedbo te večmilijardne transakcije. Strokovnjaki opozarjajo, da se Meta poleg izvoznih omejitev lahko sooči tudi s protimonopolno preiskavo. Ker Manus velja za eno najbolj obetavnih podjetij na področju avtonomnih agentov umetne inteligence, Peking s tem dejanjem ščiti nacionalne interese in tehnološko suverenost. Ta poteza odraža širši trend v kitajski politiki, kjer država aktivno posega v prevzeme, ki vključujejo prenos kritičnega znanja v tujino, predvsem v Združene države Amerike. Preiskava poteka v času povečanih napetosti med velesilama na področju tehnološke prevlade. Kitajska s tem sporoča, da ne bo dovolila nekontroliranega odliva naprednih algoritmov, ki so bili razviti na njenih tleh. Analitiki v Hongkongu poudarjajo, da bo ta primer služil kot precedens za prihodnje tuje investicije v kitajski tehnološki sektor, saj postavlja jasne meje pri prodaji podjetij z visoko strateško vrednostjo zahodnim korporacijam.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Kitajska je prek na novo ustanovljenih državnih organov in podjetij pri Mednarodni telekomunikacijski zvezi (ITU) priglasila načrte za izstrelitev več kot 200.000 satelitov v nizkozemeljsko orbito. S tem strateškim korakom Peking neposredno izziva prevlado ameriškega podjetja SpaceX in njegovega sistema Starlink. Osrednjo vlogo pri tem projektu ima Inštitut za inovacije na področju radijskega spektra, ki je vložil načrta za skoraj 194.000 satelitov, kar kaže na prenos upravljanja vesoljske infrastrukture na najvišjo državno raven. Novica o kitajski ofenzivi v vesolju je močno vplivala na finančne trge, zlasti na Tajvanu, kjer so delnice podjetij, povezanih z opremo za nizkozemeljske satelite, dosegle rekordne vrednosti. Med njimi sta podjetji Compeq Manufacturing in Holley Technology zabeležili skokovit porast vrednosti, saj se trg odziva na povečano povpraševanje po komponentah HDI in tehnologiji za obdelavo podatkov v vesolju. K rasti je prispevala tudi nedavna odobritev ameriške Zvezne komisije za komunikacije (FCC) za dodatnih 7.500 satelitov Starlink druge generacije. Tekma za vire v nizkozemeljski orbiti temelji na načelu prednosti prvega prosilca, kar Kitajsko sili v obsežne priglasitve, da bi si zagotovila frekvenčni spekter in orbitalne položaje. V projekt so vključeni tudi veliki igralci, kot sta China Mobile in Shanghai Spacecom Satellite Technology, kar potrjuje, da gre za usklajen nacionalni napor za zmanjšanje odvisnosti od zahodnih satelitskih sistemov in vzpostavitev lastnega globalnega omrežja.