Južnoafriški predlog zakona zaostruje nadzor nad javnomnenjskimi raziskavami

V Združenem kraljestvu je volilni nadzornik izrazil zaskrbljenost zaradi predloga laburistov o preložitvi lokalnih volitev, kar naj bi po mnenju nadzornika škodovalo zaupanju javnosti. Laburisti želijo nekaterim občinam omogočiti preložitev volitev zaradi težav pri reorganizaciji. V Bolgariji pa predsednik Radev zaključuje posvetovanja o oblikovanju vlade in bo mandat predal po novem letu, medtem ko se pojavljajo možnosti za predčasne volitve.

Novi vodja Zelenih, Zack Polanski, je izrazil zadržanost glede morebitnega pakta z Jeremyjem Corbynom, pri čemer je poudaril potrebo po "zelo močnih argumentih" preden bi se strinjal s takšnim dogovorom. Polanski, levičarski član londonske skupščine, je tudi zavrnil idejo o podpori vladi Kaira Starmerja. Medtem pa je v Bolgariji predsednik stranke Nadaljujemo spremembo, Asen Vasilev, napovedal zbiranje podpisov za novo interpelacijo vlade, pridružil pa se je tudi protestu proti pridržanju župana mesta Varna, Blagomirja Kotseva.

V Mjanmaru in Gvineji sta se v začetku januarja 2026 odvila pomembna volilna procesa, ki sta potekala v senci preteklih vojaških udarov in trajajočih notranjih napetosti. V Mjanmaru je stranka Zveza za solidarnost in razvoj (USDP), ki uživa podporo vladajoče vojske, razglasila prepričljivo vodstvo po prvi fazi splošnih volitev, čeprav uradna državna komisija zmagovalcev še ni potrdila. Glasovanje v Mjanmaru je zaradi oboroženih spopadov razdeljeno v tri faze; v prvem krogu je stranka po neuradnih podatkih osvojila 88 od 102 sedežev v spodnjem domu parlamenta, medtem ko 65 občin zaradi varnostnih razmer sploh ne sodeluje. Istočasno so v Gvineji potekale prve predsedniške volitve po vojaškem prevzemu oblasti leta 2021. Opazovalna misija Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS) je volilni proces ocenila kot miren, urejen in profesionalen. Na volitvah je sodelovalo približno 6,7 milijona volivcev, ki so izbirali predsednika s sedemletnim mandatom. Glavni favorit ostaja vodja hunte, general Mamadi Doumbouya, ki se je kljub prejšnjim obljubam o umiku odločil kandidirati, kar je sprožilo številne politične razprave v državi. Dokončni izidi obeh volilnih procesov naj bi bili znani konec januarja.