Evropska komisija predlagala 90 milijard evrov posojila Ukrajini za obdobje 2026-2027

Italijanska vlada je izrazila uradno podporo nekdanjemu premierju Mariu Draghiju za prevzem funkcije posebnega odposlanca Evropske unije za Ukrajino. Drzavni podsekretar v kabinetu predsednice vlade Giovanbattista Fazzolari je v intervjuju za časnik Il Foglio poudaril, da je Draghi najprimernejša oseba za to zahtevno diplomatsko vlogo. Po mnenju Rima bi njegova avtoriteta in izkušnje znatno prispevale h koordinaciji evropske pomoči in stabilizaciji regije. Fazzolarijeve izjave potrjujejo usklajeno zunanjepolitično strategijo Italije, ki si prizadeva za močnejšo vlogo svojih strokovnjakov v ključnih strukturah Evropske unije. Predlog prihaja v času, ko se v Bruslju razpravlja o novih oblikah podpore Kijevu in potrebi po močnem diplomatskem glasu, ki bi zastopal interese Unije na terenu. Italija s tem korakom krepi svoj vpliv na oblikovanje prihodnje evropske politike do vzhodne sosede. Čeprav Mario Draghi po odhodu s premierskega stolčka uradno ne opravlja političnih funkcij, ostaja eden najbolj cenjenih evropskih tehnokratov in politikov. Njegovo morebitno imenovanje bi morali potrditi organi Evropske unije v Bruslju, vendar podpora lastne države velja za ključen prvi korak v tem postopku. Dogajanje kaže na visoko stopnjo zaupanja v Draghijeve sposobnosti vodenja kompleksnih mednarodnih vprašanj.

Voditelji Evropske unije so v Bruslju dosegli dogovor o pomoči Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Predsednik Evropskega sveta je novico objavil na družbenem omrežju X. Pomoč sicer ni bila sprejeta z navdušenjem med evropskimi davkoplačevalci.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.