Ameriški sekretar za energijo napovedal takojšnje investicije naftnih velikanov v Venezueli

Ameriški energetski velikan Chevron je v smeri Venezuele napotil floto vsaj enajstih naftnih tankerjev, kar predstavlja eno največjih pomorskih operacij podjetja v zadnjih mesecih. Ladje so namenjene v pristanišči José in Bajo Grande, kjer bodo naložile surovo nafto. To povečanje aktivnosti sledi pridobitvi posebnih dovoljenj s strani ameriške vlade, saj je Chevron trenutno edino podjetje iz Združenih držav Amerike, ki mu je dovoljeno izvažati nafto iz te južnoameriške države kljub siceršnjim sankcijam. Operacija se izvaja v času političnih pretresov in sprememb v regiji, vendar Chevron zagotavlja, da vsi postopki potekajo v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi. Podjetje si prizadeva doseči najvišjo raven proizvodnje po oktobru lanskega leta, kar bi okrepilo njegov položaj na trgu. Pošiljka enajstih tankerjev kaže na ponovno oživljanje naftne industrije v Venezueli pod nadzorom ameriškega kapitala, medtem ko preostali del izvoza ostaja na zgodovinsko nizki ravni.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je le nekaj dni po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura prevzela nadzor nad naftno industrijo Venezuele. Po doseženem dogovoru bo država Združenim državam Amerike dobavila od 30 do 50 milijonov sodčkov surove nafte, kar predstavlja ključen korak pri stabilizaciji ameriškega energetskega trga in neposreden poseg v gospodarstvo te južnoameriške države. Nadzor nad prodajo nafte ZDA omogoča upravljanje z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki so bila prej pod neposrednim nadzorom Madurovega režima. Poteza sledi obdobju intenzivnih političnih napetosti in neposrednih pogajanj med Washingtonom in Caracasom. ZDA so s tem dejanjem utrdile svojo vlogo glavnega arbitra v venezuelski naftni prihodnosti, hkrati pa si zagotovile energetske surovine po ugodnih pogojih. Ta razvoj dogodkov pomeni korenit zasuk v regionalni geopolitiki, saj so ZDA s finančnim in fizičnim nadzorom nad izvozom nafte dejansko prevzele vodenje najpomembnejšega venezuelskega gospodarskega sektorja, medtem ko se država še vedno spopada z notranjo politično nestabilnostjo.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal ostre ukrepe proti Kubi, ki vključujejo popolno ustavitev pošiljk venezuelske nafte na otok. Trump trdi, da Kuba prejema gorivo v zameno za varnostne storitve, ki jih nudi venezuelskemu režimu, kar je sprožilo oster diplomatski odziv obeh latinskoameriških držav. Kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez je obtožbe zavrnil in poudaril pravico države do proste trgovine z vsemi trgi, ki so pripravljeni sodelovati. Venezuelska vlada je prek zunanjega ministra Yvána Gila sporočila, da so odnosi med Venezuelo in Kubo utemeljeni na zgodovinskem bratstvu in solidarnosti. Caracas odločno zagovarja svojo pravico do oskrbovanja regionalnih partneric z energenti, medtem ko Trumpova administracija meni, da bi prekinitev teh tokov oslabila vpliv Havane na politične procese v Venezueli. Spor predstavlja novo zaostritev v odnosih med Washingtonom in državama, ki so podvržene ameriškim sankcijam. Ta poteza Washingtona sledi obdobju krhkega dialoga med ZDA in Venezuelo, ki je v preteklosti vključeval določene koncesije naftnim podjetjem. Analitiki ocenjujejo, da bi uresničitev Trumpovih groženj lahko povzročila resno energetsko krizo na Kubi in dodatno destabilizirala gospodarske razmere v karibski regiji. Diplomatska vojna se tako stopnjuje v času, ko se v Venezueli krepijo pritiski glede izvedbe prihodnjih volitev.