Estonija, Latvija in Litva so se sredi letošnjega leta umaknile iz globalne konvencije o prepovedi protipentenjskih min in so začele priprave na namestitev tega eksplozivnega orožja na svojih mejah z Rusijo in Belorusijo. Humanitarne organizacije so izrazile zaskrbljenost nad to potezo.

Ukrajinske sile so napadle rafinerijo nafte v Rjazanju, radarsko postajo Nebo-U in območja, kjer so bili zbrani ruski vojaki. Prav tako so izvedle sabotažo na Transsibirski železnici, da bi preprečile dobavo orožja iz Severne Koreje. Rusija je medtem napadla Sumsko regijo z napredno protiladijsko raketo Cirkon. Nemčija je Ukrajini namenila 150 milijonov evrov za nakup orožja, Bundestag pa je sprejel načrt proračuna za leto 2026, ki Ukrajini namenja 11,5 milijarde evrov pomoči.

Finska je z jedrsko energijo in obnovljivimi viri skoraj popolnoma prekinila uvoz energentov iz Rusije. Kljub temu pa je država še vedno odvisna od svojega vzhodnega soseda v nekaterih pogledih. Podzemni jedrski 'trezor' v državi članici Nata, 450 metrov pod zemljo, igra ključno vlogo pri zagotavljanju energetske neodvisnosti.