Ruska vojska je v četrtek, 15. januarja, v okviru okrepljene zimske zračne kampanje uničila ključno termoelektrarno v Harkovu, drugem največjem ukrajinskem mestu. Po besedah lokalnega župana je napad povzročil obsežne izpade električne energije, zaradi česar je več milijonov prebivalcev ostalo brez ogrevanja in svetlobe v času nizkih zimskih temperatur. Poleg napada na energetsko infrastrukturo v Harkovu so ruske sile izvedle tudi nove zračne napade na prestolnico Kijev.
Strateško uničenje objekta v Harkovu predstavlja nadaljevanje moscovske taktike sistematičnega ciljanja ukrajinskega energetskega sektorja. Namen tovrstnih napadov je ohromiti logistiko države in povečati humanitarni pritisk na civilno prebivalstvo sredi zime. Ukrajinske oblasti poročajo o znatni materialni škodi, ki jo bo v trenutnih razmerah težko in dolgotrajno sanirati, medtem ko se reševalne ekipe trudijo vzpostaviti zasilno oskrbo.
Ukrajinska zračna obramba je bila aktivirana v več regijah, vendar so nekateri izstrelki prebili zaščito in zadeli kritične cilje. Uničenje elektrarne v Harkovu velja za enega najhujših udarcev regionalnemu energetskemu omrežju od začetka sezone. Mednarodni opazovalci opozarjajo, da bi lahko ti dogodki sprožili nov val notranje razseljenih oseb, ki bodo zaradi nevzdržnih razmer v mestih iskale zatočišče na zahodu države ali v sosednjih članicah Evropske unije.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje v Ukrajini neposredno vpliva na stabilnost evropskega energetskega trga in varnostno arhitekturo celotne celine, kar vključuje tudi Slovenijo. Uničenje ključne infrastrukture povečuje verjetnost novih begunskih tokov proti državam Evropske unije, kar neposredno zadeva slovensko notranjo in zunanjo politiko.
Slovenija kot članica EU in zveze NATO aktivno sodeluje pri zagotavljanju pomoči Ukrajini, zato vsako stopnjevanje sovražnosti vpliva na strateške odločitve Ljubljane glede nadaljnje podpore in energetske solidarnosti znotraj evropskih povezav.
