Iz zapora v Jekaterinburgu pobegnila dva obtoženca terorizma

Turške varnostne sile so v obsežni operaciji proti pripadnikom teroristične skupine Islamska država (IS) v 21 provincah po državi pridržale 357 oseb. Samo v Istanbulu so policisti na podlagi nalogov tožilstva aretirali 110 osumljencev, ki naj bi načrtovali napade v času novoletnih praznikov. Operacija je bila izvedena na več kot 100 naslovih, pri čemer so oblasti zasegle obsežno digitalno dokumentacijo in propagandno gradivo. V Ankari so medtem pridržali 17 oseb, od katerih je bilo 11 tujih državljanov, katerih nacionalnost ostaja neznana. Zaradi povečane stopnje ogroženosti pred terorističnimi napadi so turške oblasti v večjih mestih znatno poostrile varnostne ukrepe. V Istanbulu je od silvestra do prvega januarja prepovedan vstop tovornim vozilom in gradbeni mehanizaciji v osem osrednjih mestnih četrti, vključno z okrožji Bešiktaš in Fatih. Policija je okrepila nadzor na vseh javnih mestih, kjer se zbira večje število ljudi, predvsem v nakupovalnih središčih, na letališčih in avtobusnih postajah. Najnovejši val aretacij sledi krvavim spopadom, ki so se zgodili v provinci Jalova, kjer so v strelskem obračunu med policijo in skrajneži umrli trije policisti in šest pripadnikov Islamske države. Turški notranji minister Ali Yerlikaya je potrdil, da je država v zadnjem tednu izvedla skupno 108 racij proti podtalnim celicam IS, saj se organizacija po navedbah varnostnih služb ponovno poskuša globalno reorganizirati.

Državljan Ukrajine, Diljaver Kuršutov, ki je bil obsojen na 10 let zapora zaradi pripravljanja terorističnih napadov v regijah Herson in Zaporožje, je bil uradno uvrščen na seznam teroristov in ekstremistov. Informacijo je objavil Rosfinmonitoring na svojem uradnem spletnem portalu.

Južno okrožno vojaško sodišče je prebivalca Stavropolja obsodilo na 20 let zapora zaradi priprave eksplozije in požiga lokalne carinarnice. Aleksander Žigun je bil obsojen, ker je med 13. februarjem in 28. marcem 2024 preučeval lokacije za izvedbo terorističnega napada in se s kuratorjem iz nacionalnega bataljona Azov (v Rusiji priznanega kot teroristična organizacija) dogovoril o načrtu – eksploziji in požigu zgradbe carinarnice. Prva štiri leta bo Žigun preživel v zaporu, preostanek kazni pa v strogo varovanem zaporu.