Združene države Amerike z vojaškim posredovanjem v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura

Združene države Amerike so v petek, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo v Caracasu, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Po poročanju kolumbijskega predsednika Gustava Petra so ameriške sile uporabile rakete za napad na strateške vojaške objekte in ključno infrastrukturo v venezuelski prestolnici, vključno z domnevnimi zadetki v bližini Zvezne palače. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z bojem proti narkoterorizmu in trgovini z mamili, kar pa so kritiki označili za kršitev mednarodnega prava in venezuelske suverenosti. Odzivi na napad so močno polarizirani. Medtem ko španska političarka Isabel Díaz Ayuso dogodek opisuje kot osvoboditev izpod diktature Nicolása Madura in napoveduje vrnitev demokracije z Mario Corino Machado, predstavniki italijanske levice in kolumbijski predsednik Petro dejanje ostro obsojajo. Petro je že pozval k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo, ki ogroža regionalno stabilnost. Italijanska poslanka Laura Boldrini je poudarila, da obtožbe o narkotransportu ne morejo opravičiti enostranske vojaške akcije, ki zaobide diplomatske poti.

Ameriška vojska je v tvegani operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cílio Flores. Napad, ki se je zgodil 3. januarja 2026 v zgodnjih jutranjih urah, vključuje bombardiranje prestolnice in aretacijo ključnih osebnosti režima. Ameriški predsednik Donald Trump je v uradni izjavi iz Mar-a-Laga potrdil, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in pravična tranzicija oblasti. Trump je poudaril, da si prizadeva za mir in pravičnost za venezuelsko ljudstvo, ter dodal, da ne bo dopustil, da bi nadzor nad državo prevzeli drugi akterji brez upoštevanja interesov državljanov. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Latinski Ameriki. Brazilska Delavska stranka (PT) je dejanje označila za ugrabitev in najhujšo mednarodno agresijo v Južni Ameriki v 21. stoletju. Čeprav stranka v izjavi ni neposredno podprla Madura, je opozorila na hude grožnje regionalni stabilnosti, ki so posledica ameriških enostranskih vojaških akcij. Italijanski poslanec Fabio Porta je prav tako obsodil vojaško posredovanje kot nevarno, čeprav je priznal problematičnost Madurovega režima, ter izrazil skrb za usodo tujih državljanov v državi. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj gre za neposredno odstranitev tujega voditelja s strani ameriških oboroženih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal neposredno vojaško akcijo proti Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki jo Washington utemeljuje z obtožbami o narkoterorizmu in vodenju narko-države, je sprožila ostre odzive mednarodne javnosti. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da takšen napad brez privolitve Varnostnega sveta Združenih narodov ali dokazane samoobrambe predstavlja kršitev ustanovne listine ZN in mednarodnega prava. Italijanska poslanka Laura Boldrini je dejanje označila za nevarno uporabo sile, ki ogroža regionalno stabilnost, in pozvala Evropsko unijo k obsodbi napada. ZDA so se pri izvedbi operacije izognile običajnim postopkom obveščanja Kongresa s sklicevanjem na protiteroristično zakonodajo. Medtem ko Washington trdi, da gre za boj proti trgovini z drogami, kritiki poudarjajo, da so takšne enostranske intervencije v Latinski Ameriki v preteklosti že večkrat povzročile dolgotrajno politično in družbeno nestabilnost. Moskva in Peking, ki podpirata Caracas, bi lahko v prihodnjih dneh sprožila diplomatske protiukrepe, vendar imajo Združene države Amerike kot stalna članica Varnostnega sveta moč veta na morebitne resolucije proti lastnim dejanjem.