Iranski minister za gospodarstvo in finance je napovedal obsežno reformo bančnih postopkov, s katero nameravajo v prihodnjih mesecih znatno skrajšati čas od oddaje vloge do prejema zaposlitvenih posojil. Trenutni povprečni čas čakanja, ki znaša 128 dni, naj bi se po načrtih ministrstva zmanjšal na 45 dni. Minister je ob tem zavrnil navedbe o zastoju sredstev v državni zakladnici in pojasnil, da so vsa dodeljena sredstva že v procesu bančnih izplačil.
Načrtovana sprememba je del širših prizadevanj za izboljšanje likvidnosti in spodbujanje zaposlovanja v državi. Po besedah ministra je optimizacija postopkov ključna za hitrejšo aktivacijo gospodarskih projektov. Vlada namerava s temi ukrepi odgovoriti na kritike o počasnosti finančnega sistema, ki zavira podjetniške pobude in gospodarsko rast.
Izjave
"Načrtujemo zmanjšanje časa od vloge do prejema posojil s trenutnih 128 dni na 45 dni."
Iranski minister za gospodarstvo
"V zakladnici nimamo zastalih virov; vse, kar je bilo dodeljeno, je v postopku bančnih plačil."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek ima omejen vpliv na Slovenijo, saj se nanaša na notranje bančne reforme Irana. Vendar pa so stabilnost iranskega gospodarstva in finančni procesi v državi posredno zanimivi za slovenska podjetja, ki iščejo priložnosti na bližnjevzhodnih trih ali spremljajo geopolitične vplive na energetski trg.
Iranski minister za gospodarstvo je izjavil, da bo prihodnji proračun države osredotočen na zmanjšanje nepotrebnih stroškov vlade. Ta poteza naj bi izboljšala gospodarsko učinkovitost in optimizirala javno porabo.
Iranski minister za gospodarstvo je napovedal, da bo vlada s kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi znižala stopnjo inflacije. Pričakujejo, da se bo inflacija, ki trenutno znaša okoli 40 %, v naslednjem letu zmanjšala na 25 % do 30 %.
Namestnik iranskega zunanjega ministra Said Hatibzadeh je v zadnjih izjavah poudaril, da sankcije, uvedene proti Iranu, predstavljajo jedro »popolne gospodarske vojne«. Po njegovih besedah je primarni cilj teh ukrepov ustvarjanje razdora med iranskim ljudstvom in vlado. Hatibzadeh je sankcije označil za nepravične in poudaril, da močno vplivajo na nacionalno gospodarstvo.
Obenem je namestnik ministra pojasnil stališče Teherana glede mednarodnih pogajanj. Dejal je, da pogajanja sama po sebi niso niti dobra niti slaba, temveč jih je treba razumeti zgolj kot orodje v naboru sredstev diplomacije. S tem je nakazal na pragmatičen pristop Irana do zunanje politike, kjer diplomacija ostaja sredstvo za dosego nacionalnih ciljev, kljub stopnjevanju pritiskov s strani mednarodne skupnosti.
Iranski parlament je v torek, 5. januarja 2021, začel redno sejo, ki sta jo zaznamovala prisotnost 205 poslancev in predsedovanje Mohameda Bagherja Ghalibafa. Osrednja točka dnevnega reda je bila interpelacija oziroma zastavljanje vprašanj ministru za gospodarstvo, pri čemer so mediji izpostavili njegovo sproščeno držo med razpravo v sejni dvorani. Poslanci so razpravljali o trenutnih gospodarskih razmerah v državi, medtem ko je vodstvo parlamenta pod Ghalibafovim vodstvom usmerjalo proces nadzora nad delom vlade. Seja je potekala v času povečanih pritiskov na iransko gospodarstvo, kar je botrovalo potrebi po neposrednem odgovarjanju izvršilne oblasti zakonodajnemu telesu. Kljub resnosti obravnavanih tem so poročila o ministrovem smehu v dvorani sprožila dodatne komentarje v javnosti glede odnosa vlade do gospodarskih težav prebivalstva.
Centralna banka Bosne in Hercegovine je znižala napoved gospodarske rasti za leto 2025 na dva odstotka. Razlog za to so šibkejše domače in tuje povpraševanje, kar vpliva na osebno potrošnjo, investicije, uvoz in izvoz. Osebna potrošnja naj bi imela največji prispevek k rasti.
Dogodek ima omejen vpliv na Slovenijo, saj se nanaša na notranje bančne reforme Irana. Vendar pa so stabilnost iranskega gospodarstva in finančni procesi v državi posredno zanimivi za slovenska podjetja, ki iščejo priložnosti na bližnjevzhodnih trih ali spremljajo geopolitične vplive na energetski trg.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.