Ameriški senat potrdil Trumpova vojaška pooblastila v Venezueli

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa se sooča z naraščajočimi kritikami s strani Wall Streeta in vodilnih republikanskih predstavnikov zaradi napadov na neodvisnost Federalnih rezerv (Fed) in groženj bančnemu sektorju. Ministrstvo za pravosodje je sprožilo preiskavo proti predsedniku Feda Jeromu Powellu zaradi domnevnih nepravilnosti pri prenovi stavbe centralne banke, kar številni analitiki in ekonomisti ocenjujejo kot politični pritisk za znižanje obrestnih mer. Powell je v odzivu poudaril, da so grožnje s kazenskim pregonom posledica neodvisnega določanja denarne politike, ki ne sledi preferencam Bele hiše. Napetosti so se stopnjevale tudi na terenu, kjer je obisk Fordove tovarne v Michiganu zaznamoval incident med predsednikom in delavcem TJ Sabulo. Sabula je Trumpu očital prikrivanje podatkov o Jeffreyju Epsteinu, na kar se je predsednik odzval z obscenimi kretnjami, kar je sprožilo val kritik glede primernega obnašanja javnih uslužbencev. Medtem ko je bil delavec suspendiran, je prek platform za množično financiranje zbral že več kot 300.000 dolarjev podpore. Hkrati Trump napoveduje drastične ukrepe proti t. i. mestom zatočiščem, ki jim namerava s februarjem odreči zvezna sredstva, kar še dodatno poglablja notranjepolitične razkole. Znotraj republikanske stranke se pojavljajo prvi znaki upora proti Trumpovi gospodarski politiki, zlasti glede načrta za omejitev obrestnih mer na kreditnih karticah na 10 odstotkov. Pravni strokovnjaki hkrati opozarjajo na spodkopavanje demokratičnih institucij, saj predsednik z množičnimi pomilostitvami obsojencev za korupcijo, med katerimi je tudi George Santos, izničuje večletno delo zveznih tožilcev. Ankete javnega mnenja kažejo, da Trump izgublja podporo med neodvisnimi volivci, predvsem zaradi nasilnih incidentov agencije ICE v Minneapolisu, ki so terjali smrtno žrtev.

Tričlanski senat zveznega sodišča v Los Angelesu je v sredo z glasovanjem 2 proti 1 zavrnil zahtevo republikanske stranke za blokado novih zemljevidov kongresnih volilnih okrožij v Kaliforniji. Republikanci so v tožbi trdili, da so novi zemljevidi, ki so bili potrjeni na podlagi volje volivcev s predlogom Proposition 50, neustavni zaradi domnevnega rasnega gerrymanderinga. Sodišče je te navedbe zavrnilo in odločilo, da gre za dopustno politično prerazporeditev, ne pa za diskriminacijo na podlagi rase. Odločitev sodišča tako omogoča uporabo novih meja okrožij na vmesnih volitvah leta 2026. Nova razmejitev volilnih okrožij bi lahko demokratom prinesla do pet dodatnih sedežev v zveznem predstavniškem domu, kar bi bistveno povečalo njihove možnosti za prevzem nadzora nad tem domom kongresa. Kalifornijski demokrati so se za preoblikovanje okrožij sredi desetletja odločili kot odgovor na podobne poteze republikancev v Teksasu, s čimer se stopnjuje t. i. vojna z zemljevidi med obema glavnima strankama. Guverner Gavin Newsom je odločitev sodišča pozdravil kot zmago za demokratični proces in odraz volje kalifornijskih volivcev. Sodnici Josephine Staton in Wesley Hsu sta v večinskem mnenju zapisali, da so bili zemljevidi oblikovani s ciljem povečanja politične moči, kar v ameriškem pravnem sistemu ni nujno v nasprotju z ustavo, če ne temelji na rasi. Republikanska stranka in ministrstvo za pravosodje ZDA, ki je prav tako nasprotovalo načrtu, sta napovedala pritožbo. Analitiki ocenjujejo, da bo ta pravni spor verjetno dosegel vrhovno sodišče ZDA, saj ima neposreden vpliv na razmerje moči v zvezni zakonodajni oblasti.

Po streljanju agenta ICE v Minneapolisu se je Trumpova administracija odločila okrepiti nadzor nad priseljevanjem. To je sprožilo nove proteste in nasprotovanja. Župan Chicaga Brandon Johnson se je uprl Trumpovi grožnji o ustavitvi financiranja za mesta zatočišča, medtem ko je republikanska kongresnica Mary Miller zavrnila ankete, ki kažejo na ogorčenje javnosti nad delovanjem ICE.