Ameriški senat zavrnil omejitev vojaških pooblastil predsednika Trumpa v Venezueli

Ameriški senat je v sredo zavrnil predlog zakona, ki bi omejil pooblastila predsednika Donalda Trumpa za vojaško posredovanje v Venezueli. Odločilni glas za zavrnitev zakona je oddal podpredsednik ZDA JD Vance, potem ko sta republikanska senatorja Todd Young in Josh Hawley pod pritiskom Bele hiše spremenila svoja glasova. Senator Young je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da mu je predsednik Trump obljubil predhodno posvetovanje s kongresom pred morebitnimi večjimi prihodnjimi napadi na venezuelsko ozemlje. Politična razprava se je razplamtela po nedavni vojaški operaciji, v kateri so ameriške enote v nočni raciji zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale na sojenje v New York. Medtem ko demokrati pod vodstvom senatorja Tima Kaina opozarjajo na nujnost kongresnega nadzora nad vojaškimi akcijami, Trumpova administracija utemeljuje svoje poteze kot nujne za stabilizacijo regije in nadzor nad prodajo nafte. Uspeh v senatu predstavlja pomembno politično zmago za Trumpa, ki v zadnjem obdobju izvaja intenziven pritisk na latinskoameriško državo. Sočasno se republikanska večina v predstavniškem domu sooča s krizo, saj se njihova prednost zaradi odstopov in smrti poslancev zmanjšuje na kritično raven. Trenutno razmerje moči 218 proti 213 pomeni, da lahko predsednik predstavniškega doma Mike Johnson ob strankarskem glasovanju izgubi le en glas. Demokrati medtem krepijo svoje vrste z močnimi kandidati za prihajajoče volitve v Aljaski, Ohiu in Severni Karolini, kar povečuje verjetnost političnega zasuka v prihodnjem mandatu.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je z izvedbo operacije v Venezueli, ki je vključevala ugrabitev in transport predsednika Nicolása Madura v ZDA, povzročila precejšnje razburjenje v ameriški politiki. Medtem ko operacija uživa presenetljivo dvostrankarsko podporo glede nekaterih vidikov, se znotraj Republikanske stranke krepijo razpoke. Številni konservativni krogi se sprašujejo, kako se tovrstno vojaško posredovanje sklada s Trumpovimi predhodnimi obljubami o izogibanju tujim vojaškim posegom in t. i. gradnji narodov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko dogajanje v Južni Ameriki ponovno potegnilo državo v dolgotrajne konflikte, kar nasprotuje doktrini 'Najprej Amerika'. Istočasno se ob strmoglavljenju Madurovega režima odpirajo ogromne gospodarske priložnosti, zlasti na področju energetske infrastrukture. Paul Singer, vpliven donator organizacije Aipac in lastnik investicijskega sklada Elliot Investment Management, je tik pred sklenitvijo posla za nakup mreže venezuelskih rafinerij v ZDA po izjemno nizki ceni. Za rafinerije v Teksasu, Louisiani in Illinoisu je ponudil šest milijard dolarjev, čeprav bi bila njihova dejanska tržna vrednost ob normalizaciji uvoza venezuelske nafte lahko dvakrat višja. Če bo Trumpova administracija uresničila napovedi o oživljanju venezuelske naftne industrije, bi lahko ti strateški objekti novemu lastniku prinesli milijardne dobičke, kar sproža dodatna vprašanja o motivih za ameriško posredovanje.

Po streljanju agenta ICE v Minneapolisu se je Trumpova administracija odločila okrepiti nadzor nad priseljevanjem. To je sprožilo nove proteste in nasprotovanja. Župan Chicaga Brandon Johnson se je uprl Trumpovi grožnji o ustavitvi financiranja za mesta zatočišča, medtem ko je republikanska kongresnica Mary Miller zavrnila ankete, ki kažejo na ogorčenje javnosti nad delovanjem ICE.