V Kaliforniji potekal sodni spor glede prepovedi uporabe mask za zvezne agente

Pravosodna ministrica Louisiane Liz Murrill je sporočila, da je velika porota v okrožju St. Tammany obtožila kalifornijskega zdravnika Rémyja Coeytauxa nezakonitega razpečevanja zdravil za prekinitve nosečnosti. Coeytaux je obtožen, da je prek telemedicinskih storitev v Louisiano pošiljal mifepriston in mizoprostol, ki sta v tej zvezni državi od leta 2024 razvrščena med strogo nadzorovane nevarne snovi. Guverner Louisiane Jeff Landry je že podpisal dokumentacijo za njegovo izročitev, saj mu po tamkajšnji zakonodaji grozi do 50 let zapora. Guverner Kalifornije Gavin Newsom je zahtevo po izročitvi kategorično zavrnil s kratko izjavo, s čimer se je napetost med državama glede vprašanja reproduktivnih pravic močno zaostrila. Newsomova odločitev temelji na kalifornijski zakonodaji, ki ščiti izvajalce zdravstvenih storitev pred kazenskim pregonom drugih držav, ki so splav prepovedale. Primer Coeytauxa izpostavlja novo fronto v ameriškem pravnem boju, kjer se republikanske države trudijo preprečiti pošiljanje tablet za splav po pošti, medtem ko demokratske države delujejo kot varna zatočišča. Obtožnica proti zdravniku temelji na primeru ženske, ki trdi, da jo je nekdanji partner prisilil v kemični splav z zdravili, ki jih je naročil pri Coeytauxu. Medtem ko Louisiana dejanje označuje za trgovanje z mamili in ogrožanje žensk, zagovorniki reproduktivnih pravic opozarjajo, da so tovrstna zdravila varna in ključna za dostop do zdravstvene oskrbe v državah s strogimi prepovedmi. Pravni strokovnjaki predvidevajo, da bodo tovrstni spori med zveznimi državami v prihodnje zahtevali posredovanje zveznih sodišč.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je sporočilo, da je zvezni uslužbenec za zagotavljanje reda v Minneapolisu v sredo zvečer ustrelil osebo. Do incidenta je prišlo med postopkom aretacije, ko se je osumljenec po navedbah oblasti uprl in nasilno napadel policista. Identiteta ustreljene osebe in podrobnosti o njenem zdravstvenem stanju neposredno po dogodku niso bili razkriti. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti v mestu, ki ga še vedno pretresa nedavni incident. Minneapolis se namreč sooča s posledicami prejšnjega tedna, ko je bila v streljanju ubita Renee Good. Oblasti za zdaj niso potrdile neposredne povezave med obema dogodkoma, vendar so varnostni organi v stanju visoke pripravljenosti. Preiskava streljanja zveznega agenta že poteka, vodi pa jo ministrstvo za domovinsko varnost v sodelovanju z lokalnimi organi. Incident ponovno odpira vprašanja o uporabi sile s strani zveznih agentov v urbanih okoljih, kar v Združenih državah Amerike ostaja občutljiva tema v luči preteklih nemirov in razprav o policijskih pooblastilih.

Agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo izvedli hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post, v okviru preiskave o odtekanju zaupnih podatkov. Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je sporočilo, da je bila preiskava v mestu Alexandria v Virginiji povezana s pogodbenikom Pentagona, ki je obtožen kraje in neustreznega ravnanja z obrambnimi skrivnostmi. Med preiskavo so agenti zasegli elektronske naprave, vključno s telefoni, prenosnimi računalniki in pametno uro. Novinarka Hannah Natanson je v zadnjem obdobju obširno poročala o prizadevanjih administracije predsednika Donalda Trumpa za preoblikovanje zvezne uprave in odpuščanju javnih uslužbencev. Časnik Washington Post je ob tem navedel, da so preiskovalci novinarki pojasnili, da sama ni osrednji predmet preiskave, temveč se postopek osredotoča na sistemskega administratorja iz Marylanda. Kljub tem zagotovilom so se v javnosti pojavili številni pomisleki glede zaščite svobode tiska in virov informacij. Demokratski politiki in skupine za zaščito svobode medijev so ostro obsodili potezo FBI ter jo označili za nevarno stopnjevanje pritiska na novinarstvo. Po njihovem mnenju takšni ukrepi pošiljajo srhljivo sporočilo vsem preiskovalnim novinarjem, ki spremljajo delovanje oblasti. Kritiki izpostavljajo, da zaseg opreme novinarke, ki vzdržuje stike z več kot tisoč viri znotraj zvezne birokracije, predstavlja resno grožnjo ustavno zagotovljeni svobodi govora.