Trumpova administracija v prvem letu korenito spremenila ameriško priseljensko politiko

Ministrica za domovinsko varnost Združenih držav Amerike Kristi Noem je sporočila, da so ameriške oblasti v okviru politike administracije predsednika Donalda Trumpa aretirale, pridržale in v izvorne države deportirale več kot 650.000 nezakonitih priseljencev. Po njenih navedbah je državo skupno zapustilo že 2,6 milijona ljudi, ki po mnenju vlade sploh ne bi smeli vstopiti v državo. Operacija odraža strogo politiko nove administracije, ki poudarja dosledno izvajanje imigracijske zakonodaje in množično odstranjevanje oseb brez urejenega statusa. Kristi Noem je ob tem izpostavila, da so ti ukrepi rezultat neposrednih usmeritev predsednika Trumpa, ki si prizadeva za vzpostavitev strožjega nadzora na mejah in znotraj države. Napovedi o množičnih izgonih so v preteklosti že sprožile številne kritike organizacij za človekove pravice, vendar vlada vztraja, da so postopki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in pravnega reda. Podatki o deportacijah prihajajo v času, ko se ameriške zvezne oblasti spopadajo tudi s pomanjkanjem prostorov v pridržalnih centrih in pravnimi izzivi glede usode mladoletnih migrantov.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o uporu (Insurrection Act) iz leta 1807, ki bi mu omogočil napotitev zvezne vojske v Minneapolis za zatrtje protestov proti zveznim agentom. Napetosti v mestu so se stopnjevale po več incidentih, vključno z usodnim streljanjem na ameriško državljanko Renee Nicole Good s strani agenta službe za priseljevanje in carine (ICE) ter kasnejšim napadom na drugega agenta. Trump je lokalne politike obtožil nesposobnosti pri obvladovanju situacije in napovedal oster odziv proti tistim, ki jih je označil za profesionalne agitatorje. Administracija trdi, da so operacije zveznih agentov usmerjene proti nevarnim migrantom, vendar lokalna poročila opozarjajo, da so bili pridržani tudi ameriški državljani in zakoniti priseljenci. Guvernerji in lokalni voditelji v Minnesoti so pozvali k umiritvi razmer, hkrati pa izrazili nasprotovanje militarizaciji policijskega dela na domačih tleh. Kritiki opozarjajo, da bi bila uporaba zakona o uporu v teh okoliščinah nevarna zloraba oblasti, ki bi lahko resno ogrozila državljanske svoboščine in demokratične standarde. Protesti so se razširili po celotni državi, saj javnost zahteva odgovornost za nasilne postopke agentov ICE. Medtem ko predsednik vztraja pri retoriki o redu in miru, so ulice Minneapolisa pred prazničnim koncem tedna polne negotovosti. Dogajanje predstavlja enega najresnejših sporov med zvezno oblastjo in zvezno državo glede pristojnosti nad vzdrževanjem javnega reda v zadnjem obdobju.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji iz leta 1874, da bi z vojaško silo zatrl proteste v Minneapolisu, ki so izbruhnili po smrti 37-letne matere Renee Good pod streli zveznega agenta. Republikanski senatorji so se na napoved odzvali z zadržanostjo in skušajo predsednika odvrniti od aktivacije aktivnih vojaških enot na ameriških tleh. Hkrati je pravosodno ministrstvo pod vodstvom Trumpove administracije sprožilo obsežno preiskavo proti guvernerju Minnesote Timu Walzu in županu Minneapolisa Jacobu Freyu zaradi domnevnega oviranja zveznih organov. Preiskava se osredotoča na javne izjave obeh demokratskih politikov, ki sta kritizirala namestitev skoraj 3.000 agentov služb ICE in Border Patrol v regiji. Zvezni tožilci proučujejo sum zarote za oviranje zveznih uradnikov z uporabo sile ali ustrahovanja, kar označuje dramatično zaostritev odnosov med zvezno oblastjo in lokalnimi voditelji. Namestnik generalnega tožilca Todd Blanche je v javni objavi Walza in Freya neposredno obtožil podpiranja »terorizma« in obljubil ukrepanje z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Napetosti v Minneapolisu so vrhunec dosegle po incidentu, v katerem je zvezni agent ubil Renee Good, kar je sprožilo množične nerede in spopade. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je lokalne uradnike obtožila, da s svojo retoriko spodbujajo napade na zvezne agente, medtem ko Trumpova administracija operacijo v Twin Cities označuje za največjo tovrstno akcijo v zgodovini ministrstva. Dogajanje v Minnesoti odraža globok razkol v ameriški politiki glede vprašanj priseljevanja in pooblastil zvezne vlade nad posameznimi zveznimi državami.