Združene države Amerike zamrznile izdajanje priseljenskih vizumov za državljane 75 držav

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je napovedalo začasno zaustavitev obdelave priseljenskih vizumov za državljane 75 držav, ki začne veljati 21. januarja 2026. Ukrep, ki ga je sprejela administracija predsednika Donalda Trumpa, temelji na prepričanju, da priseljenci iz teh držav prekomerno obremenjujejo ameriški socialni sistem. Med prizadetimi državami so med drugim Pakistan, Iran, Rusija, Nigerija, Afganistan in Maroko. Odločitev vključuje vse kategorije priseljenskih vizumov, vključno z družinskimi, delovnimi in tistimi iz loterije. Zunanje ministrstvo, pod vodstvom državnega sekretarja Marca Rubia, je pojasnilo, da bo zamrznitev trajala, dokler ne bodo vzpostavljeni postopki, ki bodo preprečili, da bi novi priseljenci postali finančno breme za ameriške davkoplačevalce. Čeprav bodo prosilci še vedno lahko oddajali vloge in se udeleževali načrtovanih intervjujev, vizumov do preklica ne bodo izdajali. Ukrep ne vpliva na nepriseljenske vizume, kot so turistični, študentski ali poslovni, prav tako pa ne velja za tiste, ki vizume že imajo. Kritiki opozarjajo, da takšna politika spreminja priseljevanje v preizkus premoženja, saj administracija razmišlja o uvedbi varščin v višini do 15.000 dolarjev. Države, kot je Pakistan, so že izrazile upanje na hitro obnovitev rednih postopkov, medtem ko ameriške oblasti poudarjajo načelo "Amerika na prvem mestu" in potrebo po večji finančni samozadostnosti priseljencev pred vstopom v državo. Seznam prizadetih držav zajema približno 40 odstotkov vseh držav na svetu, kar predstavlja enega najobsežnejših posegov v ameriško priseljensko politiko v zadnjih desetletjih.

Združene države Amerike so v letu 2025 prvič po več desetletjih zabeležile negativen migracijski saldo, kar je neposredna posledica poostrene priseljenske politike predsednika Donalda Trumpa. Po podatkih študije inštituta Brookings se je število neto migracij gibalo med ničlo in izgubo približno 295.000 ljudi. Čeprav se je število deportacij povečalo, poročilo poudarja, da je glavni razlog za upad predvsem drastično zmanjšanje števila novih prihodov v državo. Zmanjšanje števila priseljencev je posledica strožjih pogojev za pridobitev vizumov in podaljšanih čakalnih dob, kar je močno prizadelo predvsem tuje študente in visoko usposobljene strokovnjake, zlasti iz Indije. Ta trend bi lahko v prihodnje negativno vplival na zaposlovanje v ključnih sektorjih, kot so tehnologija, zdravstvo in visoko šolstvo. Napovedi za leto 2026 kažejo, da se bo trend negativnega migracijskega salda verjetno nadaljeval, kar vnaša negotovost v ameriško gospodarsko rast. Na političnem področju so se pojavile trditve, da množične deportacije prispevajo k večji dostopnosti stanovanj. Republikanska stranka izpostavlja, da se je v 14 od 20 metropolitanskih območij z največjim številom nezakonitih priseljencev znižala cena stanovanj, kar pripisujejo zmanjšanemu povpraševanju po nepremičninah. Kljub tem trditvam ekonomisti opozarjajo, da korelacija med deportacijami in cenami nepremičnin še ne potrjuje neposredne vzročne povezave, saj na trg vplivajo številni drugi dejavniki.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je na seznam držav, katerih državljani morajo za pridobitev vstopnega vizuma v Združene države Amerike položiti varščino v višini do 15.000 dolarjev, dodala sedem novih držav. Skupno število držav na tem seznamu se je tako povzpelo na 13, med katerimi jih je večina iz Afrike. Med na novo dodanimi državami so Butan, Bocvana, Srednjeafriška republika, Gvineja, Gvineja Bissau, Namibija in Turkmenistan. Novi ukrepi so stopili v veljavo 1. januarja, njihov cilj pa naj bi bil preprečevanje prekoračitev dovoljenega bivanja tujih državljanov. Višina varščine se giblje med 5.000 in 15.000 dolarji, kar po mnenju kritikov predstavlja nepremostljivo finančno oviro za številne prosilce iz revnejših regij. Ameriški uradniki ukrep zagovarjajo kot učinkovito sredstvo za zagotavljanje spoštovanja pogojev vizuma, pri čemer se sredstva vrnejo ob pravočasnem odhodu iz države. Ta poteza je le zadnja v nizu prizadevanj za zaostritev migracijske politike, ki vključuje tudi obvezne osebne intervjuje in razkritje zgodovine uporabe družbenih omrežij za prosilce iz vseh držav z vizumsko obveznostjo.