Združene države Amerike z 21. januarjem ustavljajo izdajanje priseljenskih vizumov za 75 držav

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v sredo napovedalo, da bo z 21. januarjem za nedoločen čas ustavilo izdajanje priseljenskih vizumov za državljane 75 držav. Ukrep, ki temelji na oceni administracije o tveganju za čezmerno uporabo javne pomoči, vpliva na vize za zaposlitev, združevanje družin in t. i. loterijsko vizo, medtem ko turistični in študentski vizumi za zdaj ostajajo v veljavi. Administracija predsednika Trumpa je odločitev utemeljila z zagotavljanjem finančne neodvisnosti priseljencev in zaščito ameriškega socialnega sistema. Kritiki opozarjajo, da ukrep nesorazmerno cilja na zakonite poti priseljevanja, namesto da bi se osredotočal na nezakonite prestopke meje. Med državami, ki jih je doletela omejitev, so med drugim Pakistan, Bahami, Jamajka in Tajska, medtem ko Indija po prvih podatkih ni na seznamu. Postopki za pridobitev vizumov so že pred tem vključevali stroga varnostna preverjanja in dokazila o finančni sposobnosti, zato se zdi nova politika marsikomu samovoljna. Dodatno zaostritev predstavlja uvedba obveznih varščin za državljane določenih držav, ki lahko znašajo do 15.000 ameriških dolarjev. Ta pogoj dejansko uvaja premoženjski cenzus za vstop v državo, kar povzroča nemir ne le med iskalci vizumov, temveč tudi med ameriškimi državljani, ki v tujini pričakujejo morebitne povračilne ukrepe. Ukrep se izvaja kot del širše strategije zaostrovanja migracijske politike pod trenutno ameriško administracijo.

Združene države Amerike so v letu 2025 prvič po več desetletjih zabeležile negativen migracijski saldo, kar je neposredna posledica poostrene priseljenske politike predsednika Donalda Trumpa. Po podatkih študije inštituta Brookings se je število neto migracij gibalo med ničlo in izgubo približno 295.000 ljudi. Čeprav se je število deportacij povečalo, poročilo poudarja, da je glavni razlog za upad predvsem drastično zmanjšanje števila novih prihodov v državo. Zmanjšanje števila priseljencev je posledica strožjih pogojev za pridobitev vizumov in podaljšanih čakalnih dob, kar je močno prizadelo predvsem tuje študente in visoko usposobljene strokovnjake, zlasti iz Indije. Ta trend bi lahko v prihodnje negativno vplival na zaposlovanje v ključnih sektorjih, kot so tehnologija, zdravstvo in visoko šolstvo. Napovedi za leto 2026 kažejo, da se bo trend negativnega migracijskega salda verjetno nadaljeval, kar vnaša negotovost v ameriško gospodarsko rast. Na političnem področju so se pojavile trditve, da množične deportacije prispevajo k večji dostopnosti stanovanj. Republikanska stranka izpostavlja, da se je v 14 od 20 metropolitanskih območij z največjim številom nezakonitih priseljencev znižala cena stanovanj, kar pripisujejo zmanjšanemu povpraševanju po nepremičninah. Kljub tem trditvam ekonomisti opozarjajo, da korelacija med deportacijami in cenami nepremičnin še ne potrjuje neposredne vzročne povezave, saj na trg vplivajo številni drugi dejavniki.

Ministrica za domovinsko varnost Združenih držav Amerike Kristi Noem je sporočila, da so ameriške oblasti v okviru politike administracije predsednika Donalda Trumpa aretirale, pridržale in v izvorne države deportirale več kot 650.000 nezakonitih priseljencev. Po njenih navedbah je državo skupno zapustilo že 2,6 milijona ljudi, ki po mnenju vlade sploh ne bi smeli vstopiti v državo. Operacija odraža strogo politiko nove administracije, ki poudarja dosledno izvajanje imigracijske zakonodaje in množično odstranjevanje oseb brez urejenega statusa. Kristi Noem je ob tem izpostavila, da so ti ukrepi rezultat neposrednih usmeritev predsednika Trumpa, ki si prizadeva za vzpostavitev strožjega nadzora na mejah in znotraj države. Napovedi o množičnih izgonih so v preteklosti že sprožile številne kritike organizacij za človekove pravice, vendar vlada vztraja, da so postopki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in pravnega reda. Podatki o deportacijah prihajajo v času, ko se ameriške zvezne oblasti spopadajo tudi s pomanjkanjem prostorov v pridržalnih centrih in pravnimi izzivi glede usode mladoletnih migrantov.