Ameriški imigracijski agenti v Minneapolisu na silo pridržali ameriško državljanko

V Minneapolisu in Santa Ani so izbruhnili siloviti nemiri in protesti, potem ko so zvezni agenti službe za priseljevanje in carine (ICE) v dveh ločenih incidentih ustrelili dve osebi. V najnovejšem incidentu v Minneapolisu je zvezni agent ustrelil moškega iz Venezuele, ki se je po navedbah ministrstva za domovinsko varnost upiral aretaciji in agenta napadel z orodjem. Incident je sprožil takojšen odziv javnosti, policija pa je proti protestnikom uporabila solzivec in druga prisilna sredstva. Istočasno so iz Kalifornije poročali o hujših poškodbah 21-letnega protestnika Kadena Rummlerja, ki ga je agent ministrstva za domovinsko varnost med protesti v Santa Ani iz neposredne bližine ustrelil v obraz z nesmrtnim strelivom. Rummler je zaradi strela trajno oslepel na levo oko, utrpel pa je tudi zlome lobanje in hude poškodbe mehkih tkiv. Njegova družina in očividci poročajo o neprimernem vedenju agentov na prizorišču, ki naj bi se poškodovanemu mladeniču celo posmehovali. Napetosti v državi so se stopnjevale že od prejšnjega tedna, ko je agent ICE v Minneapolisu ubil 37-letno Renee Nicole Good. Politični odzivi na dogodke so močno polarizirani; medtem ko administracija poudarja porast groženj agentom in nujnost zagotavljanja varnosti meja, kritiki opozarjajo na sistemsko uporabo prekomerne sile in pomanjkanje nadzora nad zveznimi organi v tako imenovanih mestih zatočiščih.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je napovedalo začasno zaustavitev obdelave priseljenskih vizumov za državljane 75 držav, ki začne veljati 21. januarja 2026. Ukrep, ki ga je sprejela administracija predsednika Donalda Trumpa, temelji na prepričanju, da priseljenci iz teh držav prekomerno obremenjujejo ameriški socialni sistem. Med prizadetimi državami so med drugim Pakistan, Iran, Rusija, Nigerija, Afganistan in Maroko. Odločitev vključuje vse kategorije priseljenskih vizumov, vključno z družinskimi, delovnimi in tistimi iz loterije. Zunanje ministrstvo, pod vodstvom državnega sekretarja Marca Rubia, je pojasnilo, da bo zamrznitev trajala, dokler ne bodo vzpostavljeni postopki, ki bodo preprečili, da bi novi priseljenci postali finančno breme za ameriške davkoplačevalce. Čeprav bodo prosilci še vedno lahko oddajali vloge in se udeleževali načrtovanih intervjujev, vizumov do preklica ne bodo izdajali. Ukrep ne vpliva na nepriseljenske vizume, kot so turistični, študentski ali poslovni, prav tako pa ne velja za tiste, ki vizume že imajo. Kritiki opozarjajo, da takšna politika spreminja priseljevanje v preizkus premoženja, saj administracija razmišlja o uvedbi varščin v višini do 15.000 dolarjev. Države, kot je Pakistan, so že izrazile upanje na hitro obnovitev rednih postopkov, medtem ko ameriške oblasti poudarjajo načelo "Amerika na prvem mestu" in potrebo po večji finančni samozadostnosti priseljencev pred vstopom v državo. Seznam prizadetih držav zajema približno 40 odstotkov vseh držav na svetu, kar predstavlja enega najobsežnejših posegov v ameriško priseljensko politiko v zadnjih desetletjih.

Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je na zveznem sodišču vložila skupinsko tožbo proti administraciji predsednika Donalda Trumpa, v kateri zveznim agentom očita sistematično rasno profiliranje in nezakonite aretacije v zvezni državi Minnesota. Tožba, ki obsega 72 strani, navaja, da so agenti urada za priseljevanje in carine (ICE) ter carinske in mejne zaščite (CBP) kršili ustavne pravice ameriških državljanov, pri čemer naj bi se nesorazmerno osredotočali na pripadnike somalijske in latinskoameriške skupnosti. V imenu treh ameriških državljanov tožniki trdijo, da so bili podvrženi aretacijam brez ustreznih nalogov in nezakonitemu pridržanju. Dogajanje v Minnesoti se je zaostrilo po nedavnem incidentu, v katerem je bil ubit neoborožen ameriški državljan, kar je sprožilo večdnevne, mestoma nasilne proteste proti policijskemu nasilju in zveznim organom pregona. Pravni zastopniki ACLU poudarjajo, da so zvezne operacije v zadnjih tednih ustvarile ozračje strahu in posegle v temeljne svoboščine prebivalcev, ki jih ščiti ameriška ustava. Tožba zahteva takojšnjo prekinitev praks, ki temeljijo na rasi ali etnični pripadnosti, ter odškodnine za oškodovance. Ta pravni spor predstavlja le enega v nizu izzivov, s katerimi se Trumpova administracija spopada pri izvajanju svoje stroge priseljenske politike. Zvezne oblasti se ob tem soočajo tudi z logističnimi težavami, vključno s pomanjkanjem prostorov v centrih za pridržanje, kar dodatno otežuje načrtovane množične deportacije. Kljub številnim sodnim sporom in protestom v več ameriških zveznih državah Bela hiša vztraja pri povečani intenzivnosti nadzora in aretacij na področju priseljevanja.