Ameriška zveza za državljanske svoboščine vložila tožbo proti Trumpovi administraciji zaradi domnevnega rasnega profiliranja

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek, 15. januarja 2026, zagrozil z aktivacijo zakona o uporu (Insurrection Act), ki bi mu omogočil namestitev aktivnih vojaških enot v zvezni državi Minnesota. Grožnja sledi stopnjevanju napetosti v Minneapolisu, kjer se prebivalci in aktivisti spopadajo z zveznimi agenti urada za priseljevanje in carine (ICE). Razmere so se dodatno zaostrile po sredinem incidentu, ko je zvezni agent ustrelil in ranil moškega, ki naj bi ga napadel z orodjem, kar je že drugo streljanje zveznih organov v tem mestu v zadnjem tednu. Predsednik je v svojem sporočilu na družbenih omrežjih lokalne politike označil za skorumpirane in zahteval, da nemudoma zaustavijo "profesionalne hujskače in upornike", ki naj bi ovirali delo agentov ICE. Guverner Minnesote Tim Walz in župan Minneapolisa Jacob Frey sta se na grožnje odzvala kritično ter poudarila, da prisotnost zveznih sil podpihuje nasilje. Walz je operacije ICE označil za kampanjo organizirane brutalnosti proti državljanom, hkrati pa protestnike pozval k mirnemu izražanju nezadovoljstva. Zakon o uporu iz leta 1807 predstavlja izjemo od splošne prepovedi uporabe vojske za domače kazensko pregone in ni bil uporabljen že več kot 30 let. Kritiki opozarjajo, da bi Trumpova napoved lahko vodila v uvedbo izrednega stanja v mestu, kjer so se zvezni agenti že spopadali s protestniki z uporabo solzivca in kemičnih sredstev. Medtem ko administracija načrtuje napotitev dodatnih tisoč agentov obmejne straže, se pravni strokovnjaki in zavezniki predsednika spopadajo z vprašanji o ustavnosti in primernosti takšnega ukrepa.

V Minneapolisu v ameriški zvezni državi Minnesota se nadaljujejo napeti spopadi med protestniki in pripadniki zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE), ki izvajajo ukrepe administracije predsednika Donalda Trumpa. Razmere so se močno zaostrile po 7. januarju, ko je uradnik med operacijo ustrelil 37-letno Renée Good, kar je sprožilo val nezadovoljstva in uličnih nemirov. Predsednik Trump je zaradi nezmožnosti lokalnih oblasti, da bi zajezile napade na zvezne agente, zagrozil z aktivacijo zakona o vstaji (Insurrection Act) in napotitvijo vojaških enot. Lokalne oblasti v Minnesoti in Illinoisu so na stopnjevanje zvezne prisotnosti odgovorile s pravnimi sredstvi. Državi sta vložili tožbo proti Trumpovi administraciji, s katero želita ustaviti okrepljeno delovanje agentov ICE na svojih ozemljih. Guvernerji trdijo, da zvezno posredovanje krši avtonomijo zveznih držav in le še dodatno podpihuje nasilje na ulicah, namesto da bi umirilo strasti po tragičnem incidentu. Morebitna uporaba zakona o vstaji bi pomenila drastičen preobrat v ameriški notranji politiki, saj bi omogočila razporeditev redne vojske za izvajanje policijskih nalog na ameriških tleh. Kritiki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko vodila v ustavno krizo in nadaljnjo polarizacijo družbe. Trenutno zvezni agenti ostajajo na položajih, medtem ko se protesti v mestu Minneapolis ne umirjajo, kar povzroča visoko varnostno tveganje za obe strani.

Republikansko vodstvo v zvezni državi Tennessee je v četrtek ob podpori administracije predsednika Donalda Trumpa predstavilo obsežen sveženj zakonskih predlogov, namenjenih zatiranju nezakonitega priseljevanja. Namen nove zakonodaje je angažirati vse državne vire za podporo zveznim prizadevanjem pri izvajanju imigracijskih politik, kar predstavlja neposreden odgovor na poskuse nekaterih demokratskih zveznih držav, ki omejujejo delovanje zveznih agentov na svojih ozemljih. Zakonodajni paket je nastal v neposrednem sodelovanju z Belo hišo, kar odraža usklajeno prizadevanje med zvezno in državno ravnjo oblasti pod vodstvom republikancev. Medtem ko so nekatere zvezne države pod vodstvom demokratov, denimo Minnesota, po nedavnih protestih in incidentih začele uvajati omejitve za zvezne imigracijske uradnike, Tennessee zavzema nasprotno stališče in se postavlja v vlogo ključnega zaveznika Trumpove administracije pri uveljavljanju strožjih nadzorov. Napovedani ukrepi vključujejo večjo koordinacijo lokalnih organov pregona z organi ICE ter strožje sankcije za kršitve priseljenske zakonodaje. Republikanski predstavniki poudarjajo, da so ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti državljanov in spoštovanje vladavine prava, medtem ko kritiki opozarjajo na morebitne humanitarne posledice in zaostrovanje političnih napetosti med zveznimi državami glede pristojnosti nadzora meja.