Trump zagrozil z uporabo vojske proti protestnikom v Minneapolisu

V Minneapolisu v ameriški zvezni državi Minnesota se nadaljujejo napeti spopadi med protestniki in pripadniki zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE), ki izvajajo ukrepe administracije predsednika Donalda Trumpa. Razmere so se močno zaostrile po 7. januarju, ko je uradnik med operacijo ustrelil 37-letno Renée Good, kar je sprožilo val nezadovoljstva in uličnih nemirov. Predsednik Trump je zaradi nezmožnosti lokalnih oblasti, da bi zajezile napade na zvezne agente, zagrozil z aktivacijo zakona o vstaji (Insurrection Act) in napotitvijo vojaških enot. Lokalne oblasti v Minnesoti in Illinoisu so na stopnjevanje zvezne prisotnosti odgovorile s pravnimi sredstvi. Državi sta vložili tožbo proti Trumpovi administraciji, s katero želita ustaviti okrepljeno delovanje agentov ICE na svojih ozemljih. Guvernerji trdijo, da zvezno posredovanje krši avtonomijo zveznih držav in le še dodatno podpihuje nasilje na ulicah, namesto da bi umirilo strasti po tragičnem incidentu. Morebitna uporaba zakona o vstaji bi pomenila drastičen preobrat v ameriški notranji politiki, saj bi omogočila razporeditev redne vojske za izvajanje policijskih nalog na ameriških tleh. Kritiki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko vodila v ustavno krizo in nadaljnjo polarizacijo družbe. Trenutno zvezni agenti ostajajo na položajih, medtem ko se protesti v mestu Minneapolis ne umirjajo, kar povzroča visoko varnostno tveganje za obe strani.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uveljavitvijo zakona o vstaji (Insurrection Act), da bi zaustavil množične proteste v Minnesoti, ki so izbruhnili po nedavnih incidentih z zveznimi agenti. Gre za izjemno redek ukrep, ki bi predsedniku omogočil namestitev aktivnih vojaških enot na ameriških ulicah za izvajanje domačega kazenskega pregona, kar se v Združenih državah Amerike šteje za skrajno sredstvo v primeru popolne izgube nadzora nad javnim redom. Napoved je sprožila ostre odzive in zaskrbljenost v političnih krogih, kjer kritiki opozarjajo na nevarnost povzročitve kaos in ustavne krize. Zakon, ki je bil nazadnje uporabljen pred več kot tremi desetletji, daje predsedniku široka pooblastila, vendar njegova uporaba v odgovor na civilne nemire ostaja predmet globokih pravnih in etičnih razprav. Stopnjevanje retorike o uporabi domače vojaške sile se dogaja v času visoke napetosti po vsej državi. Zakon iz leta 1807 predstavlja eno redkih izjem od načela, ki vojski prepoveduje opravljanje policijskih nalog znotraj meja države. Trumpova grožnja z aktivacijo vojske za nadzor ulic v Minneapolisu pomeni odmik od običajnih protokolov sodelovanja med zvezno in državno ravnjo pri obvladovanju protestov, kar bi lahko trajno spremenilo naravo odzivanja na državljansko nepokorščino.

Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je na zveznem sodišču vložila skupinsko tožbo proti administraciji predsednika Donalda Trumpa, v kateri zveznim agentom očita sistematično rasno profiliranje in nezakonite aretacije v zvezni državi Minnesota. Tožba, ki obsega 72 strani, navaja, da so agenti urada za priseljevanje in carine (ICE) ter carinske in mejne zaščite (CBP) kršili ustavne pravice ameriških državljanov, pri čemer naj bi se nesorazmerno osredotočali na pripadnike somalijske in latinskoameriške skupnosti. V imenu treh ameriških državljanov tožniki trdijo, da so bili podvrženi aretacijam brez ustreznih nalogov in nezakonitemu pridržanju. Dogajanje v Minnesoti se je zaostrilo po nedavnem incidentu, v katerem je bil ubit neoborožen ameriški državljan, kar je sprožilo večdnevne, mestoma nasilne proteste proti policijskemu nasilju in zveznim organom pregona. Pravni zastopniki ACLU poudarjajo, da so zvezne operacije v zadnjih tednih ustvarile ozračje strahu in posegle v temeljne svoboščine prebivalcev, ki jih ščiti ameriška ustava. Tožba zahteva takojšnjo prekinitev praks, ki temeljijo na rasi ali etnični pripadnosti, ter odškodnine za oškodovance. Ta pravni spor predstavlja le enega v nizu izzivov, s katerimi se Trumpova administracija spopada pri izvajanju svoje stroge priseljenske politike. Zvezne oblasti se ob tem soočajo tudi z logističnimi težavami, vključno s pomanjkanjem prostorov v centrih za pridržanje, kar dodatno otežuje načrtovane množične deportacije. Kljub številnim sodnim sporom in protestom v več ameriških zveznih državah Bela hiša vztraja pri povečani intenzivnosti nadzora in aretacij na področju priseljevanja.