V Minneapolisu se stopnjujejo spopadi med protestniki in zveznimi agenti

Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je na zveznem sodišču vložila skupinsko tožbo proti administraciji predsednika Donalda Trumpa, v kateri zveznim agentom očita sistematično rasno profiliranje in nezakonite aretacije v zvezni državi Minnesota. Tožba, ki obsega 72 strani, navaja, da so agenti urada za priseljevanje in carine (ICE) ter carinske in mejne zaščite (CBP) kršili ustavne pravice ameriških državljanov, pri čemer naj bi se nesorazmerno osredotočali na pripadnike somalijske in latinskoameriške skupnosti. V imenu treh ameriških državljanov tožniki trdijo, da so bili podvrženi aretacijam brez ustreznih nalogov in nezakonitemu pridržanju. Dogajanje v Minnesoti se je zaostrilo po nedavnem incidentu, v katerem je bil ubit neoborožen ameriški državljan, kar je sprožilo večdnevne, mestoma nasilne proteste proti policijskemu nasilju in zveznim organom pregona. Pravni zastopniki ACLU poudarjajo, da so zvezne operacije v zadnjih tednih ustvarile ozračje strahu in posegle v temeljne svoboščine prebivalcev, ki jih ščiti ameriška ustava. Tožba zahteva takojšnjo prekinitev praks, ki temeljijo na rasi ali etnični pripadnosti, ter odškodnine za oškodovance. Ta pravni spor predstavlja le enega v nizu izzivov, s katerimi se Trumpova administracija spopada pri izvajanju svoje stroge priseljenske politike. Zvezne oblasti se ob tem soočajo tudi z logističnimi težavami, vključno s pomanjkanjem prostorov v centrih za pridržanje, kar dodatno otežuje načrtovane množične deportacije. Kljub številnim sodnim sporom in protestom v več ameriških zveznih državah Bela hiša vztraja pri povečani intenzivnosti nadzora in aretacij na področju priseljevanja.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal možnost uporabe zakona o uporu (Insurrection Act) iz leta 1807, da bi v Minneapolisu ustavil proteste, usmerjene proti zvezni agenciji za priseljevanje in carine (ICE). Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da namerava uporabiti vojaško silo ali nacionalno gardo, če lokalni politiki v Minnesoti ne bodo zajezili delovanja, ki ga je označil za napade profesionalnih agitatorjev na uslužbence agencije ICE. Po njegovih besedah je namen takšnega ukrepa hitra končanje razmer, ki jih je opisal kot travestijo v tej zvezni državi. Zakon o uporu je redek zvezni instrument, ki predsedniku omogoča namestitev aktivne vojske za domače kazensko pregajanje, kar je v ameriški zgodovini sprožilo številne pravne in politične razprave. Čeprav je Trump trdil, da so nekateri predsedniki ta zakon uporabili več deset krat, zgodovinski zapisi kažejo, da je bil v celotni zgodovini ZDA uporabljen približno tridesetkrat. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza pomenila močan poseg v pristojnosti posameznih zveznih držav. Napetosti v Minneapolisu so se stopnjevale po incidentih s streljanjem, v katere so bili vpleteni uslužbenci agencije ICE, kar je med prebivalci sprožilo val ogorčenja in strahu. Namestnik generalnega tožilca Todd Blanche je proteste proti domnevnim zlorabam agencije na družbenih omrežjih označil za upor, kar dodatno zaostruje retoriko med zveznimi oblastmi in lokalnimi skupnostmi. Analitiki poudarjajo, da bi uveljavitev zakona lahko vodila do nepredvidenih posledic za državljanske svobode v državi.

V mestih po Združenih državah Amerike so se stopnjevali množični protesti, ki jih je sprožila smrt 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je prejšnji teden med obsežno zvezno operacijo v Minneapolisu ustrelil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Kljub naraščajočim napetostim in ogorčenju javnosti so zvezni agenti na območju zvezne države Minnesota prisotni tudi teden dni po incidentu, kar je sprožilo nove odzive lokalnih skupnosti. V mestu St. Paul so študenti v znak protesta zapustili predavanja, s čimer so se pridružili zahtevam po odgovornosti zveznih organov. Dogajanje v Minneapolisu je hitro preraslo v nacionalno vprašanje o pooblastilih in nadzoru nad agencijo ICE. Kongresnica Ilhan Omar je ostro kritizirala pomanjkanje transparentnosti in nadzora, medtem ko so zvezne oblasti v nekaterih primerih onemogočile dostop izvoljenim predstavnikom ljudstva do prostorov agencije. Kritiki poudarjajo, da so tovrstne operacije v mestnih središčih nevarne in pogosto povzročijo nepopravljivo škodo lokalnemu zaupanju v varnostne organe. Napetosti se na terenu še ne umirjajo, saj protestniki napovedujejo nove shode, medtem ko zvezne službe nadaljujejo svoje dejavnosti v regiji. Incident je ponovno odprl globoke družbene razprave o politiki priseljevanja in uporabi smrtonosne sile s strani zveznih agentov, kar bi lahko privedlo do širše politične krize v državi pred prihajajočimi zakonodajnimi razpravami o reformi zveznih agencij.