Republikanci v Tennesseeju predstavili sveženj stroge zakonodaje o priseljevanju

Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je na zveznem sodišču vložila skupinsko tožbo proti administraciji predsednika Donalda Trumpa, v kateri zveznim agentom očita sistematično rasno profiliranje in nezakonite aretacije v zvezni državi Minnesota. Tožba, ki obsega 72 strani, navaja, da so agenti urada za priseljevanje in carine (ICE) ter carinske in mejne zaščite (CBP) kršili ustavne pravice ameriških državljanov, pri čemer naj bi se nesorazmerno osredotočali na pripadnike somalijske in latinskoameriške skupnosti. V imenu treh ameriških državljanov tožniki trdijo, da so bili podvrženi aretacijam brez ustreznih nalogov in nezakonitemu pridržanju. Dogajanje v Minnesoti se je zaostrilo po nedavnem incidentu, v katerem je bil ubit neoborožen ameriški državljan, kar je sprožilo večdnevne, mestoma nasilne proteste proti policijskemu nasilju in zveznim organom pregona. Pravni zastopniki ACLU poudarjajo, da so zvezne operacije v zadnjih tednih ustvarile ozračje strahu in posegle v temeljne svoboščine prebivalcev, ki jih ščiti ameriška ustava. Tožba zahteva takojšnjo prekinitev praks, ki temeljijo na rasi ali etnični pripadnosti, ter odškodnine za oškodovance. Ta pravni spor predstavlja le enega v nizu izzivov, s katerimi se Trumpova administracija spopada pri izvajanju svoje stroge priseljenske politike. Zvezne oblasti se ob tem soočajo tudi z logističnimi težavami, vključno s pomanjkanjem prostorov v centrih za pridržanje, kar dodatno otežuje načrtovane množične deportacije. Kljub številnim sodnim sporom in protestom v več ameriških zveznih državah Bela hiša vztraja pri povečani intenzivnosti nadzora in aretacij na področju priseljevanja.

Več kot 80 demokratskih poslancev v ameriškem kongresu je podprlo predlog za ustavno obtožbo (impeach) ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem. Pobuda, ki jo je vložila kongresnica Robin Kelly iz Illinoisa, je neposreden odziv na dogodke v Minneapolisu, kjer je zvezni agent službe za priseljevanje in carine (ICE) 7. januarja ubil 37-letno Renee Nicole Good. Incident je sprožil val protestov po vsej državi proti strogi priseljenski politiki administracije predsednika Donalda Trumpa, ki vključuje obsežno namestitev zveznih agentov v mestih pod vodstvom demokratov. Obtožnica sekretarki Noem med drugim očita oviranje kongresnega nadzora, saj naj bi zakonodajalcem zavrnila dostop do prostorov za pridržanje migrantov, ter kršitev javnega zaupanja. Kljub stopnjevanju napetosti in protestom v Minneapolisu je Noemova po navedbah medijev na območje poslala dodatne zvezne enote in zagovarjala ravnanje agenta, ki je streljal. Demokratski poslanci, vključno s predstavniki iz Minnesote, trdijo, da so taktike pod vodstvom Noemove povzročile nepotrebno nasilje in uničenje družin. Demokrati v več ameriških zveznih državah so hkrati predlagali novo zakonodajo, s katero želijo omejiti delovanje agencije ICE na svojih ozemljih. Ker imajo republikanci trenutno večino v obeh domovih kongresa, so možnosti za uspeh ustavne obtožbe majhne, razen če bi demokratom uspel preobrat na prihajajočih vmesnih volitvah. Kljub temu politični pritisk na ministrstvo za domovinsko varnost narašča, saj se spopadi med zveznimi oblastmi in lokalnimi skupnostmi v Minneapolisu nadaljujejo.

Trumpova administracija je zasegla dva tankerja, ki sta prevažala venezuelsko nafto, in napovedala načrte za selektivno rahljanje sankcij. Analitiki so opozorili na mešana sporočila republikancev glede Trumpovega napada na Venezuelo in odstavitve Nicolása Madura. Predsednik Petro je obsodil kršitev latinskoameriške suverenosti in jo primerjal z nacističnim bombardiranjem Guernice.