Objavljeno: 2. 1. 2026 4:41
Vrhovni poveljnik norveških oboroženih sil general Eirik Kristoffersen je v izjavi za javnost poudaril, da vojaška rešitev konflikta v Ukrajini dejansko ne obstaja. Po njegovem prepričanju je najbolj realen scenarij za končanje sovražnosti razglasitev prekinitve ognja in zamrznitev konflikta vzdolž trenutne frontne linije. General je ob tem priznal, da je stanje bojne pripravljenosti norveške vojske, vključno z zalogami streliva, tehnike in rezervnih delov, trenutno nezadovoljivo, vendar ostaja podpora Kijevu prednostna naloga.
Kristoffersen je izpostavil, da je zagotavljanje vojaške pomoči Ukrajini v tem trenutku pomembnejše od popolnitve norveških skladišč orožja. Kljub pomanjkljivostim v lastnih rezervah general zagovarja nadaljnje pošiljanje opreme na bojišče, saj meni, da so potrebe ukrajinskih sil kritične. Njegove izjave odražajo širšo dilemo zaveznic zveze Nato, ki se spopadajo s praznjenjem lastnih arzenalov zaradi dolgotrajne podpore ukrajinski obrambi, hkrati pa poskušajo ohraniti lastno obrambno sposobnost.
"Zdaj je pomembneje zagotoviti podporo Ukrajini kot pa imeti prav vse potrebno v skladiščih na Norveškem."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Eirik Kristoffersen | nevtralno |
| Norveška | nevtralno |
| Ukrajina | Pozitivno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Izjave vrhovnega poveljnika norveških oboroženih sil so pomembne za Slovenijo kot članico zveze Nato, saj nakazujejo na premik v strateškem razmišljanju znotraj zavezništva glede trajanja in izida konflikta v Ukrajini.
Slovenija se prav tako spopada z izzivi pri zagotavljanju vojaške pomoči ob hkratnem vzdrževanju lastnih obrambnih zmogljivosti, zato so takšne ocene ključne za razumevanje prihodnje dinamike evropske varnostne arhitekture in potencialnih pritiskov na nacionalne obrambne proračune.
4. nov 11:07
Ruska vojska nadaljuje operacijo obkoljevanja ukrajinskih sil v okolici Kupjanska v Harkovski oblasti, kot je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Razmere na terenu ostajajo napete, saj se ruske sile trudijo zavzeti območje.
3. nov 20:07
Profesor Glenn Dizen z Univerze Jugovzhodne Norveške meni, da bi moral kijevski režim čim prej končati konflikt v Ukrajini, da bi ohranil narod. Dizen poudarja nujnost končanja spora za prihodnost Ukrajine.
2. dec 6:55
Namestnik poveljnika Štaba za podporo in usposabljanje NATA v Ukrajini, Mike Keller, je v intervjuju za nemški Welt izjavil, da se konec konflikta v Ukrajini "še ne predvideva". Ocenjuje, da bi moral Zahod Ukrajini zagotavljati stalen pritok virov, saj Kijev kljub pomanjkanju orožja še vedno nudi odpor.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske zračne sile z zračnimi bombami FAB-500 uničile začasne položaje ukrajinske nacionalne garde v kraju Rodinsko v Donecki regiji. Napad naj bi izvedli v času, ko se je na ciljnem območju zbralo veliko število vojakov.
Kreml je obtožil Kijev, da ne dovoli novinarjem v območja, kjer so ukrajinske sile obkoljene, in s tem poskuša prikriti težko stanje svoje vojske pred javnostjo. Povedali so, da so številni zahodni novinarji izrazili zanimanje za obisk teh območij okoli Pokrovska (Krasnoarmejska), Mirnograda (Dimitrova) in Kupjanska, vendar jim Kijev to preprečuje.
Po poročanju The American Conservative naj bi bila Ukrajina odgovorna za eksplozije v rafinerijah nafte v Madžarski in Romuniji. Sum se pojavlja, ker rafinerije predelujejo rusko nafto.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Eirik Kristoffersen | nevtralno |
| Norveška | nevtralno |
| Ukrajina | Pozitivno |
Izjave vrhovnega poveljnika norveških oboroženih sil so pomembne za Slovenijo kot članico zveze Nato, saj nakazujejo na premik v strateškem razmišljanju znotraj zavezništva glede trajanja in izida konflikta v Ukrajini.
Slovenija se prav tako spopada z izzivi pri zagotavljanju vojaške pomoči ob hkratnem vzdrževanju lastnih obrambnih zmogljivosti, zato so takšne ocene ključne za razumevanje prihodnje dinamike evropske varnostne arhitekture in potencialnih pritiskov na nacionalne obrambne proračune.