Finska je 10. januarja 2026 uradno zaključila proces izstopa iz Ottawske konvencije, ki prepoveduje uporabo, proizvodnjo in skladiščenje protipjehotnih min. Odločitev o deponiranju odpovedi pogodbe je bila Združenim narodom predložena že 10. julija 2025, po preteku šestmesečnega odpovednega roka pa je država sedaj dokončno prostozavezujočih določil tega mednarodnega sporazuma. Po poročanju finske nacionalne radiotelevizije Yle bo država te vrste oborožitve znova vključila v svoj obrambni arzenal.
Izstop iz konvencije predstavlja pomemben zasuk v finski obrambni doktrini, saj Helsinki protipjehotne mine označujejo za ekonomsko učinkovito sredstvo za varovanje svoje dolge kopenske meje. Finska vojska meni, da so te mine ključne za upočasnitev morebitnega napredovanja nasprotnikovih sil na zahtevnem terenu, kjer druge tehnološke rešitve ne zagotavljajo enake stopnje odvračanja. Odločitev odraža spremenjene varnostne razmere v regiji in prizadevanja države za okrepitev nacionalne odpornosti.
Poteza je sprožila različne odzive v mednarodni javnosti, saj je Finska ena redkih držav, ki se je odločila za vrnitev k uporabi tovrstnega orožja po dolgoletnem spoštovanju prepovedi. Medtem ko vlada v Helsinkih poudarja nujnost prilagoditve obrambnih zmogljivosti, organizacije za človekove pravice opozarjajo na humanitarne posledice uporabe min. Kljub temu Finska vztraja, da bo uporaba min strogo nadzorovana in namenjena izključno nacionalni obrambi.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogodek je pomemben za Slovenijo, saj gre za precedens v okviru Evropske unije in zveze NATO, kjer država članica izstopa iz pomembnega humanitarnega sporazuma zaradi varnostnih razlogov. Ker je Slovenija prav tako podpisnica Ottawske konvencije in aktivna udeleženka pri dejavnostih razminiranja po svetu, finski izstop odpira vprašanja o prihodnosti mednarodnih norm o nadzoru oborožitve.
Sprememba finske obrambne drže v neposredni bližini Rusije neposredno vpliva na širšo evropsko varnostno arhitekturo, katere del je tudi Slovenija. To lahko sproži razprave o podobnih ukrepih v drugih mejnih državah zavezništva, kar bi lahko spremenilo slovenska zunanjepolitična stališča glede prepovedi določenih vrst konvencionalnega orožja.