Keir Starmer, vodja britanskih laburistov, se nahaja pred pomembno odločitvijo glede priznanja palestinske države. Časovna razporeditev takšnega dejanja je ključnega pomena, saj bo moral Starmer pretehtati, ali bo to bolj koristilo bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu ali njegovim lastnim domačim političnim težavam. Medtem ko se poudarja, da je rešitev dveh držav še vedno oddaljena možnost, je priznanje Palestine s strani Združenega kraljestva enkratna priložnost, ki lahko pomembno vpliva na diplomatsko pokrajino.

V Združenem kraljestvu se krepi poziv k priznanju Palestine kot samostojne države, saj je več kot 200 poslank in poslancev podpisalo pismo, ki poziva k temu koraku pred konferenco ZN. Hkrati poteka javnomnenjska raziskava, ki preverja stališča javnosti do priznanja Palestine, kar kaže na deljena mnenja.

Načrti Združenega kraljestva in Francije za priznanje palestinske države so naleteli na mešane odzive in sprožili razprave o njihovih motivih in dejanskem vplivu na mirovni proces. Medtem ko nekateri menijo, da je odločitev britanskega premierja Keirja Starmerja 'zgodovinska', se pojavljajo dvomi o njenih vzrokih, saj naj bi jo gnala 'šibkost in ne moč'. Kritiki poudarjajo, da bi lahko priznanje, namesto da bi pospešilo mir, celo povzročilo nazadovanje. Priznanje Palestine s strani Velike Britanije, ki bi se lahko zgodilo septembra, je odvisno od pogojev, ki so za Izrael nepremostljivi, kar povzroča kritike znotraj in zunaj države. Francoski predsednik Macron je medtem svoje priznanje Palestine predstavil kot 'močno dejanje'. Kljub temu, da je Palestino kot državo priznalo že 148 od 193 držav članic ZN, mnogi opozarjajo, da ima to predvsem simbolično vrednost, saj Palestina nima nadzora nad lastnim ozemljem.