Več kot 250 britanskih poslancev je pozvalo vodjo laburistov Keirja Starmerja in zunanjega ministra Davida Lammyja k priznanju Palestine kot države. Nekateri analitiki menijo, da je priznanje Palestine "edinstvena priložnost" za Starmerja, ki pa mora tehtati med pomenom priznanja za mirovni proces na Bližnjem vzhodu in svojimi notranjimi političnimi problemi.

Načrti Združenega kraljestva in Francije za priznanje palestinske države so naleteli na mešane odzive in sprožili razprave o njihovih motivih in dejanskem vplivu na mirovni proces. Medtem ko nekateri menijo, da je odločitev britanskega premierja Keirja Starmerja 'zgodovinska', se pojavljajo dvomi o njenih vzrokih, saj naj bi jo gnala 'šibkost in ne moč'. Kritiki poudarjajo, da bi lahko priznanje, namesto da bi pospešilo mir, celo povzročilo nazadovanje. Priznanje Palestine s strani Velike Britanije, ki bi se lahko zgodilo septembra, je odvisno od pogojev, ki so za Izrael nepremostljivi, kar povzroča kritike znotraj in zunaj države. Francoski predsednik Macron je medtem svoje priznanje Palestine predstavil kot 'močno dejanje'. Kljub temu, da je Palestino kot državo priznalo že 148 od 193 držav članic ZN, mnogi opozarjajo, da ima to predvsem simbolično vrednost, saj Palestina nima nadzora nad lastnim ozemljem.

Francija je napovedala, da bo v Gazo od petka naprej dostavila 40 ton humanitarne pomoči z zračnim mostom. Medtem so bili objavljeni podrobni pogoji, ki jih je Keir Starmer postavil za priznanje Palestine. Poleg tega je bila izdana izjava organizacije LFI (Labour Friends of Israel), ki pojasnjuje njihovo stališče glede želje vlade po končanju konflikta v Gazi, izpustitvi talcev in reševanju humanitarne krize.